Pandemija je epidemija nalezljive bolezni, ki zajame človeško populacijo na velikem geografskem območju, na primer celini ali po vsem svetu. Medtem ko v 21. stoletju govorimo o pandemiji covida-19, je tuberkuloza veljala za kugo 19. in 20. stoletja. Konec 19. stoletja je bil najpogostejši vzrok umrljivosti prav tuberkuloza. Čeprav je še posebno v zadnjih dvajsetih letih na področju nadzora nad tuberkulozo v Sloveniji zaznati ogromen napredek in zmanjšanje števila bolnikov, pa ta pozitivni trend ogroža pandemija covida-19. »Ocenjujemo, da je povečan upad incidence tuberkuloze predvsem posledica slabših zdravstvenih storitev, predvsem v smislu slabše dostopnosti do zdravnika, zakasnele diagnostike in kasnejšega začetka zdravljenja,« je prepričana Petra Svetina, dr. med., spec. iz klinike na Golniku.

Avtorica: Vesna Mlakar

»V času epidemije je fizično delo v društvu skoraj zastalo. Vodstvo dela od doma, občasno smo v pisarni društva zaradi telefonov, pošte in ostale korespondence. Sredi preteklega leta je izobraževanje za bolnike nekako še potekalo, kasneje pa se je spet vse ustavilo,« pove Mirko Triller, predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije. Prve pobude za ustanovitev društva segajo v leto 1903. Že naslednje leto je bilo ustanovljeno Prvo Pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem kot ena prvih podružnic avstrijskega društva. Združevalo je strokovnjake in zdrave laike z namenom, da združijo moči v boju proti tuberkulozi.

Društvo je v zadnjih sto letih menjalo veliko imen, ves čas pa obdržalo svoje osnovno poslanstvo. »Naše društvo združuje bolnike in zdrave s skupnim ciljem, pomagati in lajšati življenje ljudem z boleznimi dihal in alergijami. Poslanstvo društva je doseči zmanjšanje kroničnih bolezni dihal in alergij prav tako pa tudi omiliti ekonomske in socialne posledice bolezni za obolele in njihove družine ter tako izboljšati kakovost njihovega življenja,« pove predsednik društva Mirko Triller. V danih razmerah so dejavni predvsem na področju ozaveščanja preko medijev ter socialnih omrežij. »Lani sta bila zelo odmevna projekta »Življenje z astmo – Kaj sporočajo vaša pljuča« in projekt o pljučnem raku »Izkašljaj se«.

Na socialnih omrežjih je uspešnost projekta potrdilo neverjetno število ogledov in všečkov, medtem ko smo na različnih spletnih straneh zabeležili skoraj milijon prikazov.« Kljub temu pa se v društvu še vedno soočajo s številnimi izzivi. »Vedno težje je pridobivati sredstva za delovanje, razvijanje in širitev naših dejavnosti. Bolezni pljuč in alergij hitro naraščajo, smrtnost zaradi pljučnega raka je vse večja. Interes za prostovoljsko delo v društvu je zanemarljiv. Izpostavil pa bi zavzetost in vsestransko pozitivno sodelovanje medicinskega osebja,« pove predsednik Triller.

Nadzor nad boleznijo v Sloveniji

»Bacili tuberkuloze se prenašajo s kužnim aerosolom, ki vsebujejo te bacile. Kužni aerosol nastaja pri kašlju, kihanju, govorjenju ali petju oseb s pljučno ali tuberkulozo grla. Nastaja tudi pri indukciji izmečka, pri bronhoskopiji in pri drugih invazivnih posegih v predelih, kjer se nahajajo v telesu bacili tuberkuloze in ne nazadnje tudi pri ravnanju z izmečkom in drugimi izločki na bolniških oddelkih in v laboratorijih za diagnostiko tuberkuloze,« razloži Petra Svetina, dr. med., spec. iz klinike na Golniku. »Za prenos okužbe so potrebni kužni tuberkulozni bolniki. Kužnost večinoma preneha, ko v razmazu izmečka trikrat zapored ne dokažemo več bacilov in ko je bolnik ustrezno zdravljen vsaj tri tedne in je ob tem prišlo do kliničnega izboljšanja.«

Poudari, da so v zadnjih dvajsetih letih na področju nadzora nad tuberkulozo v Sloveniji ogromni premiki, rezultat pa je zmanjšanje števila bolnikov s tuberkulozo. »V Sloveniji je zdravljenje tuberkuloze obvezno. Vsi kužni bolniki se morajo zdraviti na posebnih oddelkih, kjer so ločeni od ostalih bolnikov. Zdravljenje v bolnišnici pri kužnih bolnikih poteka do mikroskopske negativizacije izmečkov – kar pomeni, da v izmečku mikroskopsko ne najdemo več bacilov tuberkuloze in lahko nato bolnik nadaljuje z ambulantnim zdravljenjem. Na oddelkih, kjer se zdravijo bolniki s tuberkulozo, se morajo izvajati vsi ukrepi za preprečevanje prenosa okužbe z bacili tuberkuloze na druge zdrave osebe in vsi izpostavljeni zdravstveni delavci morajo ob stiku s kužnimi bolniki ves čas nositi ustrezne zaščitne maske; tako imenovane respiratorje – maske FFP3.«

Tuberkuloza v času epidemije covida-19

Strokovnjaki v Sloveniji redno spremljajo prijave primerov tuberkuloze. V vseh četrtinah leta 2020 so zaznali nižje število prijavljenih primerov glede na pretekla leta. Opažanja so skrb vzbujajoča. »Ocenjujemo, da bo globalna pandemija covida-19 povzročila dolgotrajno povečano breme tuberkuloze v svetu zaradi motenj v zdravstvenih storitvah; pozni diagnostiki in zdravljenju bolnikov s tuberkulozo. Zaradi navedenega so raziskovalci s preučevanjem vpliva zmanjšanja socialnih stikov in vplivov na zdravstvene storitve zaradi covida-19 pripravili različne scenarije in ocenili, da bo lahko v naslednjih petih letih za polovico manj odkritih in uspešno zdravljenih primerov tuberkuloze, kar v nadaljevanju pomeni povečanje pojavnosti in smrti zaradi tuberkuloze, ne glede na stopnjo socialnih stikov,« opozarja Petra Svetina. Povečanega števila primerov tuberkuloze in povečane umrljivosti pa ne pričakujejo zgolj v Sloveniji, ampak po vsem svetu.

Imate vprašanje v zvezi z boleznijo dihal?

Na Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije v zadnjem letu opažajo, da se ljudje nanje obračajo predvsem z vprašanji, ki so povezana z boleznijo covid-19. »Največ vprašanj je o bolezni covid-19. Zanima jih, kako se lahko pred boleznijo zaščitijo, kateri so možni zapleti, pogosta so tudi vprašanja o cepljenju,« našteva predsednik društva Mirko Triller in doda, da so ob teh vprašanjih vedno tudi aktualna vprašanja, ki zadevajo različne bolezni dihal, ki pestijo njihove člane. Največ naših članov je astmatikov, veliko je bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, alergijami in drugimi pljučnimi obolenji. Na vprašanje, čemu pripisujejo vse večji porast alergijskih obolenj, predsednik odgovarja, da je povzročiteljev lahko več; od spremenjenega načina prehranjevanja, okolijskih, genskih in drugih faktorjev. Vsem, ne glede na vrsto bolezni dihal, svetujejo po telefonu, dosegljivi pa so tudi na elektronskem naslovu [email protected], kjer jim na vprašanje odgovori zdravnik.

Za tuberkulozo pogosteje zbolijo moški

»V zadnjih desetih letih v Sloveniji za tuberkulozo nekoliko pogosteje zbolijo moški, predvsem v starostnem obdobju 25 do 64 let; ženske bolnice s tuberkulozo so starejše in jih je največ v starostni skupini nad 65 let. Tuberkuloza pri otrocih je redka. Najpogostejša oblika bolezni je pljučna tuberkuloza, med zunaj pljučnimi oblikami pa prevladujeta tuberkuloza bezgavk in tuberkuloza popljučnice.

Slovenija se od večine drugih držav z nizko pojavnostjo tuberkuloze razlikuje po dejavnikih tveganja za razvoj te bolezni, saj je pri nas med bolniki s tuberkulozo še vedno veliko takšnih, ki prekomerno uživajo alkohol, v nasprotju z drugimi državami pa relativno malo intravenskih uživalcev drog ali okuženih z virusom HIV. Med slovenskimi bolniki je tudi manj brezdomcev, beguncev in zapornikov,« pojasni Petra Svetina. Bolezen se zdravi s protituberkuloznimi zdravili, ki jih je treba prejemati redno, več mesecev. Poleg rednega in dolgotrajnega prejemanja protituberkuloznih zdravil je za uspešno zdravljenje pomemben tudi zdrav način življenja: uživanje energijsko bogate hrane ter prenehanje s škodljivim vedenjem, kot so kajenje, uživanje drog in/ali alkohola.

Ne spreglejte simptomov tuberkuloze!

Petra Svetina s klinike na Golniku opozarja na simptome in sistemske znake tuberkuloze, ki jih nikakor ne smemo spregledati.

·         Simptomi pljučne tuberkuloze so prolongiran kašelj (v trajanju več kot tri tedne), bolečina v prsih in hemoptize (izkašljevanje krvi). Začetek je običajno neopazen, simptomi se razvijejo v nekaj tednih.

·         Sistemski znaki tuberkuloze so temperatura, mrzlice, nočno znojenje, utrudljivost, izguba apetita in hujšanje.

·         Simptomi zunajpljučne tuberkuloze so odvisni od prizadetega organa.

Zgodnje odkrivanje bolezni je ključnega pomena. Če bolnik začne prejemati ustrezna protituberkulozna zdravila, na katera so bacili tuberkuloze občutljivi, je bolezen popolnoma ozdravljiva.

ABC

A Tuberkuloza je najpogostejša nalezljiva bolezen.

B Najpogosteje prizadene pljuča, pri tretjini bolnikov pa tudi druge organe.

C Pandemija covida-19 bo predvidoma povzročila porast nezdravljene tuberkuloze.