Prvi stik pacienta z anemijo, poteka na ravni pogovora in pregleda pri izbranem zdravniku ambulante družinske medicine.

Avtorica: asist. Mojca Miholič, dr. med., specialistka družinske medicine

”Sem utrujen, šibek, zaspan. Popoldne obvezno počivam po eno uro. Vedno imam hladne roke in noge. Ko hitreje stopim ali hodim po stopnicah, zaradi težav z dihanjem komaj zmorem priti do vrha. Pa tudi vrtoglav sem in zadnje čase si težje zapomnim vse, kar preberem. Imam glavobole. Potim se tudi bolj, več kot običajno, neredko težko zaspim. Kdaj pa kdaj me tišči v prsih in srce mi hitro utripa. Sorodniki me opozarjajo na bledico obraza, rok in očesnih veznic, sam pa opažam še spremembe na dlesni, v ustni sluznici, kjer so razpoke, na nohtih, ki so vedno bolj lomljivi, in dvakrat sem že krvavel iz nosu.”

Verjetno poznate vsaj eno osebo, ki je že kdaj kazala podobne bolezenske znake.

Vsi našteti znaki lahko predstavljajo anemijo ali slabokrvnost. Strokovno jo opredelimo kot bolezensko stanje, pri katerem je zmanjšana celotna masa rdečih krvničk (eritrocitov) v krvnem obtoku.

O anemiji govorimo običajno takrat, kadar je koncentracija hemoglobina (le-ta je sestavni del rdečih krvničk, povezan je z železom in prenaša kisik do tkiv po telesu) v krvi pod normalno vrednostjo in so zato zgoraj našteti bolezenski znaki posledično odsev zmanjšane sposobnosti krvi za prenos kisika.

Vsa tkiva v telesu potrebujejo za življenje reden dotok kisika. Rdeče krvničke, s hemoglobinom vred, izvajajo v človeškem telesu to nalogo. Njihova »življenjska doba« je 120 dni. Ko po 120 dneh razpadejo, se ostanki železa (iz hemoglobina) vrnejo nazaj v kostni mozeg, kjer nastanejo nove krvne celice (eritrociti).

”Specialist internist, ki se ukvarja s težavnejšimi primeri slabokrvnosti, je hematolog.”

Pomen vrednosti celičnih elementov v krvi

Najpogostejša krvna preiskava v ambulanti družinske medicine je krvna slika.

Zapis na papirju imenujemo hemogram. Ta nam opredeli koncentracijo belih (levkociti) in rdečih krvničk (eritrociti) ter krvnih ploščic (trombociti) v periferni venski krvi.

Število rdečih krvničk (K-eritrociti)

Označuje količino eritrocitov v nekem volumnu krvi. Eritrociti so najštevilčnejša krvna celica. V svojem krožečem krvnem volumnu jih imamo več milijonov (4–6 x 10¹²/v litru krvi). Po velikosti jih uvrščamo med bele krvničke (ki so večje) in krvne ploščice (ki so manjše). Pomemben podatek pri ugotavljanju slabokrvnosti je koncentracija hemoglobina (Hb). Kot že rečeno, je to beljakovinska molekula znotraj eritrocita, ki daje krvi rdečo barvo in prenaša kisik do tkiv/organov. Normalne vrednosti so 120–180 g/liter, ter se pri moških in ženskah razlikujejo (pri ženski je nižja koncentracija).

Pri t.i. rdeči krvni sliki merimo še nekatere druge parametre, npr. hematokrit, ki podaja razmerje med prostornino rdečih krvničk in prostornino celotne krvi. Tudi ta vrednost je različna med spoloma (moški normalno 45–52 %, ženske normalno 37–48 %). Povprečni volumen enega eritrocita (MCV) je 80–100 femtolitra. Pri napotitvi k hematologu so pomembne tudi vrednosti MCH (povprečna količina hemoglobina v enem eritrocitu), MCHC (povprečna koncentracija hemoglobina v nekem danem volumnu eritrocitov) in RDW (spremenljivost rdečih krvničk glede na velikost in obliko).

Število belih krvničk (K-levkociti)

V normalnem razponu pomeni vrednost znotraj koncentracije 4–10 x 10⁹/v litru krvi. Pomembni so pri imunskem odgovoru in znotraj števila levkocitov merimo še deleže limfocitov, nevtrofilcev, bazofilcev, eozinofilcev in monocitov (vsak ima svojo vlogo).

Število krvnih ploščic (K-trombociti)

Niha med 140–340 X 10⁹/v litru krvi. Njihova poglavitna naloga je pri strjevanju krvi. Včasih je pomembna tudi njihova povprečna prostornina (MPV).

Razvrstitev anemij

Zmanjšana tvorba rdečih krvničk	Zvečana razgradnja ali izgube rdečih krvničk
NORMOCITNE (normalen MCV) ·         aplastična ·         zaradi endokrinih žlez ·         zaradi kronične bolezni jeter, ledvic, …	HEMOLIZA
MIKROCITNE (zmanjšan MCV) ·         sideropenična (zaradi pomanjkanja železa) ·         talasemija	KRVAVITEV
MAKROCITNE (zvečan MCV) ·         megaloblastna (zaradi pomanjkanja vitamina B12 ali folatov) ·         nemegaloblastna	KORPUSKULARNE (vzrok je v eritrocitu) hemolitične a. ·         podedovana sferocitoza ·         hemoglobinopatije –srpasto celična anemija
	EKSTRAKORPUSKULARNE (vzrok je izven eritrocita) hemolitične a. ·         imunske in avtoimunske ·         zaradi mehanične okvare

*Vir: Interna medicina. Ljubljana: Littera picta, 2005.

Slabokrvnost / anemija lahko nastane zaradi:

• hude izgube krvi, kar posledično vodi v pomanjkanje železa,
• zmanjšanega nastanka, produkcije rdečih krvničk,
• prezgodnjega ali prekomernega razpada rdečih krvničk.

Najpogostejši tipi anemij

Anemija zaradi pomanjkanja železa

Je najpogostejša med vsemi anemijami. Najpogostejša je pri ženskah v rodni dobi (po podatkih vsaka peta ženska!) in pri mladih do pubertete. Ženske mesečno izgubljajo kri med menstruacijo, med nosečnostjo pa se poveča poraba železa (ob večji prostornini krvi). Pri starejši populaciji opažamo tovrstno anemijo zaradi slabe prehrane in kroničnih bolezni.

Bolezenskimi znaki pomankanja železa (zmanjšanje nastajanja hemoglobina)

• šibkost
• utrujenost
• težave pri dihanju
• glavobol, vrtoglavost
• hladne okončine
• razdražljivost
• lomljivost nohtov
• bledica
• nagnjenost k ponavljajočim se okužbam
• srčna aritmija, …

Vzroki pomankanja železa

Med glavne »krivce« za razvoj tovrstne anemije štejemo:

• Izguba krvi (močna menstruacija, pogosta menstruacija, krvavitev iz želodčne razjede, krvavitev iz danke, krvavitev ob pretirani uporabi zdravil, npr. nesteroidnih antirevmatikov). Pomembno je, da omenite zdravniku vsako krvavitev!
• Pomanjkljiva prehrana s premalo železa je drugi pomemben vzrok, saj največji delež železa pridobimo prav s hrano.
• Slaba/motena absorpcija železa, ki se kaže pri nekaterih kroničnih boleznih (npr. Crohnova bolezen, posegi na tankem črevesju, celiakija), in kot posledica jemanja zdravil, lahko zavirajo absorpcijo železa (zdravila za zmanjšanje želodčne kisline).
• Nosečnost, pri kateri poleg povečanega volumna krvi prispeva k pomanjkanju železa tudi rastoči zarodek, ki potrebuje »izvir« hemoglobina za lasten razvoj krvnih celic, žil in mišic.

Vegetarijanska prehrana ni nujno razlog za pomanjkanje železa, saj pravilna »vegetarijanska prehrambena piramida« onemogoča nastanek anemije. Razlog za preplah je odveč. Naše izkušnje celo kažejo, da imajo številni vegetarijanci s pravilnim in skrbnim režimom prehrane bistveno »boljšo kri« kot nevegetarijanci. Pri ovo-lakto dieti, se poslužujte polnozrnatih izdelkov, sadja, vseh vrst zelenjave (stročnice, soja), oreščkov, jajc in mlečnih izdelkov. Več težav opažamo pri strogih veganih.

Diagnozo bo postavil vaš osebni zdravnik, ne vi sami! Nekritično samozdravljenje s preparati železa je lahko nevarno, saj se pribitek železa v telesu kopiči v jetrih in dela težave.

Prva preiskava ob sumu na pomankanje železa bo pregled krvi: rdeče krvničke bodo majhne, hemolobin bo pod normalo, spremenjen bo hematokrit. Feritin v krvi bo nižji od normale (njegova funkcija je, da skladišči železo v telesu in zato posredno preko njegove vrednosti sklepamo na zaloge železa).

Zdravljenje pri pomankanju železa

Anemijo zdravimo s pripravki železa (tablete ali sirup), redkeje so potrebne injekcije železa. V Sloveniji imamo številna zdravila, ki jih večinoma predpisujemo osebni zdravniki

Kontroliramo kri po enem mesecu in ko je vrednost hemoglobina v krvi že normalna, še vedno nadaljujemo z jemanjem železovih pripravkov, da napolnimo tudi izpraznjene zaloge (kar traja še 3–6 mesecev).

Pri nekaterih pripravkih boste občutili »težo« v želodcu – v tem primeru vzemite tableto na poln želodec (a učinek tablete bo manjši) ali zamenjajte preparat. To omenite svojemu zdravniku.

Pametno je, če pijete veliko sokov z vitaminom C, vendar hkrati ne smete jemati še antacidov (npr. rupurut), ker zmanjšajo absorpcijo. Nikar se ne ustrašite, če bo blato bolj črne barve.

Če se po krajšem »poskusnem obdobju« zdravljenja z železom krvna slika ne popravi, vas bo izbrani zdravnik napotil še na:

• pri ženskah na obisk ginekologa,
• ultrazvočno preiskavo trebuha, po potrebi oz. sumu na krvavečo želodčno razjedo na gastroskopijo,
• pregled črevesja – kolonoskopijo (krvaveči polip? tumor na debelem črevesju?).

Anemija zaradi pomanjkanja vitamina B12

Pri zdravem človeku zelo redko zaznamo pomanjkanje vitamina B₁₂. Ta vitamin se nahaja v mesu, jajcih in mleku. Pri strogih vegetarijancih, veganih, pa opažamo pomanjkanje tega vitamina, saj se vitamin B₁₂ nahaja zgolj v hrani živalskega izvora. Pred pojavom znakov anemije lahko preteče mnogo let, saj se vitamin B₁₂ kopiči v velikih količinah v jetrih.

Nepravilna absorbcija

Največji delež anemij zaradi pomanjkanja vitamina B₁₂ nastane zaradi nezadostne/nepravilne absorpcije B₁₂ iz tankega črevesa.

Praktično vsi, ki so imeli nekoč operacijo želodca ali tankega črevesa, razvijejo tovrstno anemijo. Zakaj? V želodcu nastaja »intrinzični faktor«, ki se že v želodcu poveže z vitaminom B₁₂ iz hrane. Skupaj »potujeta« v tanko črevo in se absorbirata v kri. Če je na tej »poti« karkoli narobe ali če kaj »manjka«, se B₁₂ ne absorbira. Anemijo imenujemo tudi »perniciozna anemija«.

Vitamin B₁₂ ni pomemben samo za nastanek zdravih in primerno velikih rdečih krvničk, pač pa igra pomembno vlogo tudi v centralnem živčnem sistemu (možganih in hrbtenjači).

Znaki pomankanja vitamina B12

Nezdravljeno pomanjkanje se pri bolniku kaže s pozabljivostjo, z zmedenostjo ter mravljinci v rokah in nogah. Nekateri imajo celo težave pri hoji. Vse to je posledica demielinizacije. Vsi ti nevrološki znaki se lahko pojavijo še pred pojavom anemije.

V krvni sliki vidimo, da velikost eritrocitov presega 100fl, a jih je po številu manj. Imenujemo jih megaloblasti. Splošni bolezenski znaki so sicer podobni kot pri vseh anemijah, pa vendar imajo bolniki lahko še bolečino na jeziku (sluznica je gladka in svetlo rdeča), zvečano telesno temperaturo in bolečine v trebuh.

Zdravljenje pomanjkanja vitamina B12

Odrasla oseba potrebuje dnevno do 2,4 mikrograme vitamina B₁₂. Zdravljenje pomanjkanja vitamina B₁₂ poteka kot nadomestno zdravljenje z injekcijami (v mišico) vitamina B₁₂. Sheme zdravljenja so različne glede na literaturo in izkušnje. Vzdrževalno zdravljenje traja celo življenje. Prognoza je dobra, če le ni prizadeto osrednje živčevje.

 

Preberite si tudi prispevek o vseh nujno potrebnih vitaminih, simptomih pomankanja ter v katerih živilih se nahajajo:

Vitaminska abeceda – ABCzdravja

Aplastična anemija

Je motnja, pri kateri kostni mozeg zmanjša (ali celo preneha) tvorbo krvnih celic. Letno oboli do 10 ljudi na milijon ljudi, mlajši zbolijo pogosteje. Vzrok zanjo je lahko pridobljen (posebno vlogo igrajo dejavniki iz okolja: npr. okužba z virusom Epstein Barr in HIV, ob nosečnosti, pri izpostavljenosti organskim topilom, npr. benzenu, pri izpostavljenosti radioaktivnemu sevanju, po zdravljenju s kemoterapevtiki ob rakastem obolenju ali nekaterih antibiotikih, po zdravljenju z zdravili proti prekomernemu delovanju ščitnice ali antiepileptikih), prirojen ali pa ga (še) ne poznamo.

Bolezenski znaki so enaki kot pri vseh anemijah, z napredujočo utrujenostjo in šibkostjo, z drobnimi, rdečkastimi »pikicami« po koži, s krvavitvami iz dlesni, nosu, črevesja. Z izrazito bledico kože, povečano srčno frekvenco, … Pogostejše so tudi okužbe ali pa trajajo dlje časa, kot običajno.

Pregled krvi bo prva preiskava in le-ta bo prikazala zmanjšano število vseh krvnih celic, posebno zmanjšano bo število rdečih krvničk. Dokončna diagnoza in zdravljenje ostaneta v rokah hematologa, ki bo naredil tudi punkcijo kostnega mozga. Prvi ukrep zdravljenja je prekinitev vseh stikov z dejavniki, ki so bolezen povzročili, saj izpostavljenost istemu dejavniku, npr. benzenu, lahko ponovno povzroči ponovitev bolezni. Začetno zdravljenje predstavljajo lahko imunosupresivi ter kortikosteroidi in »stimulatorji« kostnega mozga. K izboljšanju pacientovega počutja pripomorejo tudi transfuzije krvi. Pri težkih aplastičnih anemijah sledi presaditev – transplantacija kostnega mozga.

Hemolitična anemija

Hemoliza

Pomeni razpad, razpok« eritrocitov. Iz njih se sprosti hemoglobin in tako se posledično zmanjša zmožnost za prenos kisika po telesu.

Vzrok za povečano razpadanje lahko predstavljajo določeni strupi – toksini, infekcijski dejavniki ali prirojene, tudi imunske, motnje.

Kostni mozeg se sprva na tako razpadanje celic »prilagodi« in je tvorba eritrocitov v kostnem mozgu lahko tudi do petkrat povečana. Prava anemija nastane šele, ko kostni mozeg »ne dohaja« več hemolize (razpada eritrocitov v krvi).

Znaki hemolitične anemije

Bolniki opazijo, da so bolj bledi, koža postane rumenkasta, krvavijo iz nosu, dlesni, težko dihajo, mrazi jih, so utrujeni, izločajo urin temne barve, zdravnik pa med pregledom poleg že naštetih znakov zatiplje povečano vranico (saj eritrociti razpadajo v vranici!), redkeje jetra ali bezgavke.

Vzroki hemolitične anemije

Vzrokov za nastanek hemolitične anemije je veliko. Najbolj znan je zagotovo ta, ko anemijo povzroča nekompatibilnost v Rh faktorju (med Rh negativno materjo in Rh pozitivnim otrokom v času nosečnosti). Sicer pa lahko mnogi strupi in kemijske substance (tudi zdravila!) povzroče anemijo (npr. zdravila za preventivo malarije, kemoterapevtiki, preobčutljivost na antibiotike, kovine (krom, nikelj, svinec, baker, …), arzenik, injiciranje navadne vode v žilo, kačji strup, …).

• Pri mnogih rakavih obolenjih, pri hudem alkoholnem opoju ali pri jetrnih boleznih lahko opažamo hemolitično anemijo.

Zdravljenje hemolitične anemije

Osnovno zdravljenje je vzročno zdravljenje, glede na vzrok in jakost hemolitične anemije. Pomagamo si s kortikosteroidi. Hujše oblike hemolitične anemije so lahko smrtne, zato je potrebna takojšnja hospitalizacija in seveda transfuzija. Težje oblike zdravimo tudi z imunosupresivi.

Kako preverite slabokrvnost

Slabokrvnost predstavlja široko paleto bolezenskih znakov in s tem povezanih zdravstvenih težav. Pomembno je, da jih pravočasno odkrijemo, da posumimo nanje in nato pravilno in dovolj učinkovito ukrepamo.

• Ob obisku osebnega zdravnika ne pozabite povedati, koliko časa zaznavate slabo počutje, kaj ga poslabša in kaj ga izboljša, jemljete kakšna zdravila oz. prehrambene dodatke, v kakšnem okolju delate, kakšne razvade imate (alkohol, droge, nikotin) ali spremembo življenjskega sloga.
• Ne pozabite omeniti tudi morebitnih nedavnih okužb, krvavitev iz nosu, dlesni, danke. Ste noseči? Kdaj ste nazadnje obiskali ginekologa? Opišite mu svoje prehrambene navade. Ste morda vegetarijanec? Koliko sadja in zelenjave pojeste dnevno?
• Vprašajte o genetskih dejavnikih bolezni. Tudi prognostični dejavnik ni zanemarljiv. Kdaj so vam nazadnje pregledali kri? Veste morda, kolikšna je vaša koncentracija hemoglobina? Če ne veste, izvedite!
• Zdravniku zaupajte še morebiten strah pred nadaljnjimi preiskavami, vprašajte ga, kakšen bo potek preiskav in zdravljenja.