Konec lanskega leta je Združenje hematologov Slovenije v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo novinarje povabilo na konferenco z naslovom Nujna stanja v hematologiji. Na njej so predstavili strokovni priročnik z istim naslovom, ki na različnih ravneh zdravstvene obravnave daje pomembno strokovno oporo pri pravočasni in učinkoviti hematološki diagnostiki. Kot so dejali na novinarski konferenci, bo tako rešil tudi marsikatero življenje. Avtorji priročnika so vrhunski slovenski strokovnjaki s področja hematologije.

Avtorica: Adrijana Gaber

Cilj in namen priročnika

Cilj omenjenega priročnika je seznaniti vse slovenske zdravnike s hematološkimi stanji, ki potrebujejo takojšnje ukrepanje. V praksi so ta stanja pogosto spregledana ali zbujajo negotovost pri obravnavi in ukrepanju ter glede nujnosti stanja. Priročnik zato mora postati, pravijo avtorji, sestavni del knjižnih polic v slovenskih urgentnih centrih in v ordinacijah zdravnikov primarne, sekundarne in terciarne ravni. Namenjen je tudi specializantom različnih strok in študentom medicine ter dentalne medicine, predvsem študentom petega letnika, kjer je v okviru študija na novo uveden predmet Kri. Priročnik je strokovni javnosti na voljo brezplačno.

Prof. dr. Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, eden od avtorjev in urednik priročnika, je za začetek povedal, da so že prej prepoznali potrebo po priročniku, ki bo dajal navodila grede branja krvne slike, in so tak priročnik lansko leto tudi izdali. V nadaljevanju se je pojavila potreba po še enem priročniku, ki bi bil v pomoč pri prepoznavanju nujnih stanj, ki so vidna iz krvne slike. Med drugim želijo pri študentih medicine vzbuditi zanimanje za študij hematologije.

Vsebina priročnika

Vsebina priročnika zajema vsa nujna stanja na celotnem področju hematologije. Bolezni eritrocitne vrste in anemije, bolezni bele vrste z okužbami in rakavimi boleznimi krvi ter trombocitne vrste, ki obsegajo delovanje primarne hemostaze. Dodana so tudi nujna stanja na ravni sekundarne hemostaze, predvsem hemofilija in von Willebrandova bolezen.

Vsaka bolezen je opisana na kratko in izhaja iz preiskav in tehnik, ki so dosegljive v vsakem zdravstvenem domu. To so anamneza, klinični pregled, krvna slika z vključeno diferencialno krvno sliko in osnovne biokemične preiskave. V nadaljevanju je poudarek na diagnostiki, navedeni so tudi osnovni ukrepi zdravljenja nujnih stanj, tako na terenu kot v urgentnih centrih in ambulantah.

Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja z limfomom in levkemijo, je izpostavila, da priročnik pomeni dodano vrednost tudi za bolnike. »Prej bodo postavljene diagnoze, prej se bodo bolniki začeli zdraviti in vse to bo vplivalo tudi na preživetje in lažje okrevanje. Čas od pojava prvih težav do diagnoze se bo s tem priročnikom zagotovo skrajšal,« je poudarila. Kristina Modic je še pohvalila sodelovanje združenja bolnikov, ki ga zastopa, z Združenjem hematologov Slovenije ter ga predstavila kot primer dobre prakse. »Sodelujemo v več partnerskih projektih, ki jih sofinancira Ministrstvo za zdravje, in vidi se, kako si hematologi prizadevajo, da je zdravljenje resnično usmerjeno v bolnika – nekaj, o čemer se vse prepogosto le govori, izvaja pa ne,« je prepričana K. Modic.

Znanje imamo, tehničnih možnosti pa ne

Prof. Zver je v nadaljevanju konference poudaril eno od novih zdravljenj, ki bi po njegovih besedah hematološki stroki (pa tudi drugim medicinskim strokam) dalo veter v jadra. To je zdravljenje s celicami CAR-T. Gre za inovativno celično terapijo za zdravljenje dveh različic redkih oblik levkemij. Zdravilo je izdelano za vsakega bolnika posebej z reprogramiranjem njegovih lastnih celic imunskega sistema. Zdravljenje spada v sklop imunoterapevtskih pristopov do zdravljenja. Imunoterapija je način zdravljenja, kjer z zdravili spodbujajo bolnikov imunski sistem, da uniči rakave celice.

Kot je razložil dr. Zver, bolniku vzamejo eritrocite in jih z virusnim vektorjem vnesejo v specifični tumorski antigen. Dr. Samo Zver je še poudaril, da gre za zdravljenje, ki pomeni zelo velik korak naprej, ne samo pri zdravljenju krvnega raka, pač pa tudi solidnih vrst raka. Žal se zatika pri prostorskih možnostih. »Vsakič znova, že več let, se dogovarjamo z vodstvom Kliničnega centra, vmes se je zamenjalo že več direktorjev, da bi dobili prostor, v katerega bi lahko postavili napravo, s katero bi to zdravljenje lahko izvajali. Napravo bi že lahko kupili in začeli uporabljati, saj znanje imamo, a je nimamo kam postaviti. Naj opozorim tudi na to, da bomo 29. januarja organizirali CAR-T celični vseslovenski simpozij, s katerim želimo dvigniti zavest o pomenu tega novega, revolucionarnega zdravljenja,« je izpostavil dr. Zver.

Podpreti prizadevanja hematologov

Kristina Modic je poudarila, da je CAR-T ena poglavitnih tem mednarodnih srečanj in srečanj. »Na vseh mednarodnih konferencah se govori o tem, kje vse se ta terapija že izvaja. Menim, da je nujno treba podpreti prizadevanja naših hematologov, da se tovrstna terapija začne izvajati tudi pri nas. Hematologi so pripravljeni, zato bi bilo res dobro, da bi lahko čim prej začeli.«

Stavba nekdanjega Zavoda za varstvo pri delu je bila v lanskem letu predstavljena kot rešitev prostorskega problema na ljubljanski hematologiji. Kot je povedal dr. Zver, je prostor prazen že 20 let in ravno toliko časa se odloča, čemu naj bi bil namenjen. Med drugimi naj bi prostor tam dobila hematološka dnevna bolnišnica, hematološke ambulante, našel pa naj bi se tudi prostor za omenjeno aparaturo za izvajanje terapije CAR-T. »Vemo, da zmoremo in znamo razviti nekaj, kar je družbeno koristno in smiselno, pa ne moremo … saj tisti, ki bi nam to morali omogočiti, ne opravljajo svojega dela, kakor bi bilo treba,« je bil kritičen dr. Zver.

Tridesetletnica transplantacij

Kristina Modic je za zaključek pojasnila, da so se ob tridesetletnici transplantacij pri nas v lanskem letu spremljajočega dogodka udeležili predsednik vlade, takratni minister za zdravje Samo Fakin, pa tudi vodstvo UKC-ja. Takrat so se zavezali, tudi mediji so poročali o tem, da bodo naredili vse, da se bodo zdajšnje razmere, ki so za bolnike na hematologiji že kritične, uredile. »To nalogo so uvrstili med prednostne. Žal ni tako, saj je do danes vse potihnilo,« je razočaranje nad zdravstveno politiko izrazila Kristina Modic ter v nadaljevanju pojasnila, kdaj so na to problematiko pristojne že začeli opozarjati.

»Spomladi leta 2018 smo opozorili vodstvo UKC-ja in takrat so šli pogledat hematološki oddelek na Polikliniki ter ocenili razmere kot življenjsko ogrožajoče za bolnike. Kratkoročne rešitve, za katere so se obvezali, so izpeljali. Njihova srednjeročna rešitev pa je bila, da bi v stavbi nekdanjega ZVD uredili dnevno bolnišnico in hematološke ambulante. Pripravili naj bi tudi že projekt, tako nam je bilo rečeno na sestankih, in ga tudi že posredovali na Ministrstvo za zdravje. Kaj se je dogajalo od takrat, ne vemo. Naš poziv odločevalcem je torej ponovno, naj poskrbijo za varne prostore zdravljenja. Imamo odličen klinični oddelek, potem pa iz teh odličnih prostorskih razmer bolnike napotujejo na kontrole v zanje smrtno nevarne prostore, saj v čakalnicah sedijo skupaj s tistimi, ki imajo različna virusna obolenja. Zadevo je treba rešiti ne čez pet let, ampak že zdaj,« je bila odločna Kristina Modic.

ABC

A Priročnik na različnih ravneh zdravstvene obravnave daje pomembno strokovno oporo pri pravočasni in učinkoviti hematološki diagnostiki.

B Eno od »nujnih stanj« je tudi prostorska stiska, s katero se soočajo slovenski hematologi.

C Čas od pojava prvih težav do diagnoze se bo s pomočjo tega priročnika skrajšal.