Visoke ravni kreatinina v krvi lahko nakazujejo na prikrite zdravstvene težave, tudi vnetja ali odpoved ledvic. Ledvice so organ, ki čisti naše telo, zato ni čudno, da se lahko v zdravju naših ledvic kaže toliko različnih možnih bolezni. Na podlagi visokih vrednosti kreatinina v krvi lahko sklepamo na številne različne bolezni v telesu. V tokratnem prispevku si podrobneje poglejmo, kaj je kreatinin in na kaj vse lahko opozarja.

Avtorica: Irena Pfundner

Tako kreatin kot kreatinin sta organski spojini, ki jih proizvaja človeško telo. Kreatin proizvajajo jetra, trebušna slinavka in ledvice ter se skozi krvni obtok prenaša v mišice. Ko je enkrat v mišicah, se kreatin pretvori v fosfokreatin, ki se porablja kot vir energije v času telesne dejavnosti. Kreatinin na drugi strani pa je odpadni produkt, ki ga ustvarijo mišice in se filtrira iz telesa skozi ledvice. Glavna razlika med obema je torej v njuni funkciji v telesu. Kreatin deluje kot vir energije za mišice, kreatinin pa je odpadni proizvod, ki se izloča iz telesa. Vrednosti kreatinina v krvi se lahko uporabljajo za preverjanje delovanja ledvic, vrednosti kreatina pa sporočajo zdravje mišic.

Kreatin je torej primarno vir energije za mišice. Ko mišice potrebujejo energijo v času telesne dejavnosti, se fosfokreatin razbije v kreatin in fosfate ter sprosti energijo, ki jo mišice potrebujejo. Na drugi strani pa visoke vrednosti kreatinina v krvi lahko nakazujejo na bolezni ali slabše delovanje ledvic.

Kaj je kreatinin

Kreatinin je dušikov produkt, sestavljen iz kreatina. Je endogena snov in nastaja kot stranski produkt metabolizma skeletnih mišic v presnovi fosfokreatina, z neencimsko ciklizacijo. V manjši meri ga nekaj pridobimo preko uživanja hrane. Je molekula kemičnih odpadkov, ki nastane pri presnovi mišic. Približno 2 % telesnega kreatina se vsak dan pretvorita v kreatinin. Ta se tvori z mišično aktivnostjo, nato se transportira skozi krvni obtok, nadalje se filtrira skozi ledvice in se na koncu izloči z urinom.

Ker je mišična masa v telesu iz dneva v dan relativno konstantna, proizvodnja kreatinina v našem telesu ostane normalna, v bistvu vsakodnevno nespremenjena, z minimalnimi nihanji. Resne ledvične motnje, kot so glomerulonefritis, pielonefritis in obstrukcija urina, bodo povzročile nenormalno zvišanje kreatinina. Pri športnikih je povečana količina kreatinina povsem normalen pojav, medtem ko je pri ljudeh, ki se ne ukvarjajo redno s športom, to znak za okvaro ledvic, saj se preko njih filtrira.

Čeprav gre za odpadek, kreatinin torej služi za vitalno diagnostično funkcijo in je pomemben za zagotavljanje pravilnega in zdravega delovanja ledvic. Ugotovljeno je bilo, da je kreatinin dokaj zanesljiv pokazatelj delovanja ledvic.

Zdravnica družinske medicine Špela Tevžič, dr. med., spec., ZD Ljubljana je pojasnila: »Vrednosti kreatinina odražajo stopnjo ledvične okvare. Samo to stopnjo določimo z oceno hitrosti glomerulne filtracije (oz. oGF), pri čemer se upoštevajo tudi starost, spol in rasa bolnika. Tako imata lahko mlad moški in starejša ženska z enakima vrednostma kreatinina popolnoma drugačno stopnjo ledvičnega delovanja.« Dodala je še, da »poleg kreatinina določamo iz krvi in urina tudi druge parametre (npr. beljakovine in rdeče krvne celice v urinu), ki nam dajo dodatno informacijo o tem, kako ledvice delujejo. Glede na stopnjo glomerulne filtracije lahko predvidimo nastanek morebitnih zapletov kronične ledvične bolezni in pravočasno začnemo ustrezno zdravljenje.«

Raven kreatinina v krvi merimo s krvnim testom. Zelo preprosto in posplošeno rečeno, podvojitev kreatinina v človeškem telesu kaže na 50-odstotno znižanje hitrosti filtriranja ledvic, kar je znano tudi kot hitrost glomerulne filtracije (GFR). Splošne normalne vrednosti kreatinina v krvi so 0,5–1,1 mg/dl za odraslo žensko, 0,6–1,2 mg/dl za odraslega moškega, 0,5–1,0 mg/dl za mladostnike, 0,3–0,7 mg/dl za otroke, 0,2–0,4 mg/dl za dojenčke in 0,3–1,2 mg/dl za novorojenčke. Za visoko raven kreatinina zdravniki torej najpogosteje navajajo vrednosti, višje od 1,2 mg/dl pri moških in 1,0 mg/dl pri ženskah.

Možna bolezenska stanja

Tevžičeva v osnovi pravi, da »zmanjšano ledvično delovanje lahko nakazuje na bolezen srca in ožilja, sladkorno bolezen, sistemske vnetne bolezni idr. Kronično ledvično bolezen glede na hitrost glomerulne filtracije delimo na pet stopenj. Višja kot je stopnja, tem slabše delujejo ledvice; npr. stopnja ena pomeni normalno oGF ob bolezni ledvic, stopnja pet pa ledvično odpoved.«

Visoke vrednosti kreatinina nakazujejo, da ledvice ne delujejo, kot bi morale. Obstaja nekaj možnih bolezenskih stanj, na katera nakazujejo povišane vrednosti, med katere sodijo vnetje ledvic, glomerulonefritis, ledvični kamni ali odpoved ledvic. Poleg delovanja ledvic lahko raven kreatinina dvigne tudi nekaj drugih dejavnikov, denimo nosečnost, dehidracija, uživanje velike količine beljakovin (bodisi s hrano ali prehranskimi dodatki), visoko intenzivna vadba, vplivajo lahko tudi druga bolezenska stanja, denimo diabetes, visok krvni tlak ali srčna obolenja.

Ljudje z visoko ravnjo kreatinina v krvi lahko doživljajo različne simptome, odvisno, kje tiči glavni vzrok za povišanje:

Zastrupitev z zdravili

Antibiotiki, zdravila za srčnožilne bolezni, diuretiki in podobna zdravila lahko vplivajo na delovanje ledvic in jih tudi poškodujejo. Med simptome takšnega vzroka povišanja kreatinina sodijo: zadrževanje vode, omotičnost, zmedenost, slabost, zasoplost, nereden srčni ritem, bolečine v prsih …

Vnetje ledvic

Nezdravljeno vnetje lahko poškoduje ledvice, v skrajnih primerih lahko vodi tudi v odpoved ledvic. Med simptome vnetja običajno sodijo vročina in mrzlica, bolečina v spodnjem delu hrbta, moten, temen krvav in/ali smrdeč urin, pogosto boleče uriniranje, slabost in bruhanje.

Glomerulonefritis

Lupus, goodpasturejev sindrom in nekatere okužbe lahko vodijo v glomerulonefritis (vnetje ledvičnih struktur, ki filtrirajo kri), kar lahko vodi v poškodbo in odpoved ledvic. Med te simptome sodijo: visok krvni tlak, zmanjšano izločanje urina, bolečine v predelu boka, kri ali beljakovine v urinu, mehurčkast ali penast urin zaradi visokih vrednosti beljakovin, otečeni gležnji in obraz.

Sladkorna bolezen

Pri sladkornih bolnikih lahko ravni sladkorja postanejo tako visoke, da vodijo do zdravstvenih težav, vključno z boleznimi ledvic. Simptomi diabetesa tipa 1 se pojavijo nenadoma, simptomi diabetesa tipa 2 pa bolj postopno. Za obe vrsti sodijo med možne simptome: povečana žeja in tek, pogosto uriniranje, omotičnost, moten vid, rane, ki se počasi celijo, ohromelost ali mravljinčavost v dlaneh in stopalih.

Visok krvni tlak

Visoko namerjen krvni tlak sporoča, da je sila krvi, ki pritiska v stene arterij, previsoka. Visok krvni tlak lahko poškoduje žile, ki tečejo skozi ledvice, in s tem vplivajo na njihovo delovanje, s čimer povzročajo visoke vrednosti kreatinina. Mnogi ljudje z visokim krvnim tlakom sploh ne opazijo posebnih simptomov, zato jih zdravnik lahko zazna le pri rednem pregledu.

Bolezni srca

Ateroskleroza in druga srčnožilna obolenja lahko prav tako vplivajo na delovanje ledvic. Simptomi srčnožilnih bolezni so odvisni od posameznega primera in tipa bolezni, lahko pa vključujejo bolečine v prsih, hitro dihanje, slabost, omotičnost, šibkost, nereden srčni utrip, otekanje nog in stopal.

Blokada urinskih poti

V primeru, da urinske poti zamašijo ledvični kamni, tumorji ali povečana prostata, se lahko urin nabira v ledvicah, kar vodi v hidronefrozo. Simptomi, ki kažejo na to, so: bolečina v spodnjem delu hrbta, slabost in bruhanje, boleče uriniranje, kri v urinu, povišana telesna temperatura …

Odpoved ledvic

Odpoved ledvic pomeni, da ledvice ne opravljajo več svoje osnovne naloge. Lahko gre za akutno odpoved, ko se simptomi pojavijo nenadoma, ali pa kronično, s simptomi, ki se razvijajo skozi daljše časovno obdobje. Med simptome akutne odpovedi sodijo: otekla stopala in gležnji, preveč ali premalo urina, težave z dihanjem, slabost in bruhanje, nereden srčni utrip, zmedenost, šibkost. Med simptome kronične odpovedi pa težave s spanjem, srbenje, pomanjkanje teka in mišični krči.

Zdravljenje

Zdravljenje visokih vrednosti kreatinina je seveda odvisno od vzroka za ta pojav. Kadar gre za vnetje, pomaga antibiotik, pri visokem krvnem tlaku pomagajo primerna zdravila itd. Glede na vzrok nastanka lahko zdravnik priporoči spremembe vsakdanjih navad, denimo z zmanjšanjem vnosa beljakovin in povečanjem vnosa prehranskih vlaknin.

Napoved zdravljenja je ponovno odvisna od glavnega vzroka. Če gre za začasno povišanje vrednosti kreatinina, se običajno s pravo terapijo da simptome pozdraviti dokaj hitro. Nekatera kronična bolezenska stanja je treba vzdrževati v mejah normale, kar bo tudi pozitivno vplivalo na delovanje ledvic. V primerih odpovedi ledvic pa je treba že poseči po zdravilih, dializi in v najresnejših primerih tudi presaditvi ledvic.

ABC

A Zdravje naših ledvic lahko nakazuje na številne bolezni.

B Vrednosti kreatinina odražajo stopnjo ledvične okvare.

C Podvojitev kreatinina v krvi kaže na 50-odstotno zmanjšano hitrost filtriranja.