Preiskava krvne slike je osnovna diagnostična preiskava v medicini. Je hitra, preprosta in neinvazivna za bolnika. Krvna slika je zdravnikom le v pomoč pri diagnozi, ni pa vedno nujno potrebna za potrditev diagnoze, saj se marsikatero bolezen potrdi le na podlagi kliničnega pregleda in anamneze. Redno preventivno preverjanje krvne slike bolnika, ki nima težav z zdravjem, ni potrebno.

Interpretacija osnovne krvne slike

Osnovna kompletna krvna slika ali hemogram pokaže vsebnost posameznih krvnih celic in hemoglobina v krvi. Večinoma so spremembe vrednosti krvne slike nepomembne, največkrat prehodne narave, kot so reaktivna vnetja ob okužbah, lahko pa so odraz kronične bolezni, še redkeje rakavega obolenja.

V krvi najdemo različne vrste krvnih celic ‒ eritrocite (rdeče krvničke, ki prenašajo kisik), levkocite (bele krvničke, ki so pomemben del imunskega sistema) ter krvne ploščice (trombocite, ki sodelujejo pri strjevanju krvi). Vsaka vrsta krvnih celic opravlja pomembno funkcijo in spremembe v njihovem številu vodijo v bolezenska stanja.

Preden se lotimo interpretacije krvne slike, moramo povedati, da nanjo lahko vplivajo nekateri dejavniki, kot so spol, rasa, starost, nagnjenost k določeni bolezni, način prehranjevanja, fizikalni, kemični in biološki učinki okolja, ciklične spremembe (menstruacijski ciklus, letni čas), telesni ustroj in rizični dejavniki (kajenje, alkohol itn.), stres, telesna dejavnost, položaj telesa, čas in način odvzema krvi. Vsako krvno sliko je potrebno interpretirati celostno, skupaj z anamnezo in telesnim pregledom. Zdravnik ne zdravi krvne slike, ampak bolnika.

Spremembe rdeče krvne slike

Pri interpretaciji rdeče krvne slike (kot pravimo delu krvne slike, ki je povezan z eritrociti) določamo število eritrocitov, vrednost hemoglobina, povprečni volumen eritrocitov (PVE), hematokrit (Ht) ter nekatere druge parametre. Hematokrit nam pove, kolikšen je prostorninski delež rdečih krvnih telesc v celotni krvi, z drugimi besedami nam pove, kako viskozna oz. gosta je kri. Višji je hematokrit, večja je viskoznost krvi, to pa zviša tveganje za nastanek krvnih strdkov.

Hemoglobin je beljakovina, ki vsebuje železo in veže kisik, slednji se potem s pomočjo eritrocitov, na katerega je hemoglobin vezan, prenaša po krvi. Obenem pa je hemoglobin barvilo, ki daje krvi značilno rdečo barvo.

Kadar je vrednost hemoglobina pod mejno vrednostjo, govorimo o slabokrvnosti (anemiji). Anemij je več vrst in kadar zaznamo znižane vrednosti hemoglobina, moramo določiti še velikost eritrocitov (PVE), saj nam velikost eritrocitov nakazuje, kakšen bi lahko bil vzrok za nastanek slabokrvnosti. Glede na vrednosti hemoglobina delimo anemijo na hudo, srednjo in blago. Pri blagi anemiji znašajo vrednosti hemoglobina od 100 do 120 g/L, pri srednji od 70 do 100 g/L, kadar pa vrednost hemoglobina ne doseže 70 g/L, gre za hudo anemijo. Te vrednosti veljajo za odraslega, medtem ko so vrednosti pri otrocih odvisne od starosti.

Slabokrvnost ali anemija

Kadar so bolniki vrtoglavi, utrujeni, jim srce razbija in hitreje bije ter so bledi, moramo pomisliti na slabokrvnost.

Anemija z normalno velikimi eritrociti (t. i. normocitna)

Najpogosteje tako na hitro nastala anemija nastane zaradi akutne krvavitve ob notranjih krvavitvah (npr. v prebavila zaradi razjede želodca oz. dvanajstnika) ali ob hudih poškodbah.

V krvi najdemo normalno velike eritrocite. Nujni so takojšnji ukrepi za zaustavitev krvavitve. Normocitna anemija ima lahko še številne bolezenske vzroke, spremlja kronične bolezni ledvic (bolniki na hemodializi), rakave bolezni, revmatološke bolezni, kronične okužbe (npr. tuberkuloza). Zdravljenje tovrstne anemije je vedno povezano z zdravljenjem osnovne bolezni.

Anemija z majhnimi eritrociti (t. i. mikrocitna)

Je najpogosteje posledica pomanjkanja železa. Kar tretjina žensk v rodni dobi se sooča z njo, zanjo so odgovorne obilne menstrualne krvavitve ter neustrezna prehrana. To je kronična oblika anemije, kateri se telo prilagodi in običajno ne povzroča težav. Ta vrsta anemije je pogosta tudi v nosečnosti, saj se količina krvi v nosečničinem telesu poveča, število eritrocitov pa povečanju ne sledi sorazmerno. Železovi preparati po nekajmesečnem zdravljenju krvno sliko izboljšajo.

Za preprečevanje slabokrvnosti, ki je posledica pomanjkanja železa, se svetuje uživanje hrane, ki je bogata z železom. Vsebnost železa je v nekaterih živilih rastlinskega izvora visoka, ampak je njegova biorazpoložljivost za naš organizem veliko boljša v živilih živalskega izvora. V živilih rastlinskega izvora se namreč nahajajo snovi, kot so fitati (najdemo jih v žitih, fižolu, grahu, leči), ki železo vežejo nase ter s tem preprečijo, da bi ga naše telo učinkovito privzelo v kri. Največ železa se nahaja v jetrih in drobovini, v živilih rastlinskega izvora pa ga največ najdemo v lanenem semenu, fižolu, polnozrnati moki, soji, koriandrovem semenu in nekaterih morskih algah.

Makrocitna anemija

Če v krvni sliki poleg znižanega hemoglobina najdemo velike eritrocite, govorimo o makrocitni anemiji. Najpogosteje nastane zaradi pomanjkanja vitamina B12 in/ali folne kisline, običajno pri starostnikih, vegetarijancih, kroničnih alkoholikih ter bolnikih z okvaro jeter, redkeje pa pri bolnikih s krvno boleznijo (npr. levkemijo).

Zdravimo jo z nadomestki vitamina B12 in folne kisline, pomembna pa je predvsem prehrana (folno kislino najdemo v zeleni listnati zelenjavi, pšeničnih kalčkih, fižolu, jajcih in mesu, vitamin B12 pa v mesu in živalskih izdelkih, kot so telečja jetra, raki, hobotnica, jajca, govedina, po drugi strani pa ga je malo v piščančjem mesu).

Eritrocitoza

Druga vrsta sprememb v rdeči krvni sliki nastane, ko je eritrocitov v krvi več kot normalno, takrat govorimo o eritrocitozi. Kri je posledično gostejša, kar je nevarno, saj lahko pride do krvnih strdkov. Tako stanje najdemo pri kroničnih pljučnih bolnikih (s kronično obstruktivno pljučno boleznijo ‒KOPB). Ti ljudje imajo zaradi osnovne pljučne bolezni nizko vsebnost kisika v krvi, to pa kompenzirajo tako, da telo tvori eritropoetin, hormon, ki spodbuja nastajanje eritrocitov.

Včasih so vzrok za eritrocitozo tudi tumorji (tumorji ledvic ali endokrinološki tumorji) ali bolezni kostnega mozga (prava policitemija). Zaradi gostejše krvi pogosteje nastajajo krvni strdki, zato so pri teh bolnikih pogostejše srčne in možganske kapi ter arterijske in venske tromboze. To najpogosteje zdravijo s puščanjem krvi (venepukcija), s čimer dosežejo stanje pomanjkanja železa. Tako ustavijo nastajanje novih eritrocitov in dosežejo primerno gostoto krvi.

Spremembe bele krvne slike

Bele krvne celice ali levkociti so pomemben del imunskega sistema. Njihove mejne vrednosti so od  4−10 × 109/L. Levkocitoza je stanje, ko je v krvi preveč levkocitov. Pojavi se večinoma prehodno ob okužbah (angina, pljučnica, vnetje mehurja …). Vrednosti levkocitov so pri bakterijskih okužbah bistveno višje kot pri virusnih. Poleg okužb pa levkocitoza spremlja tudi kronične kadilce, snovi v cigaretah namreč sprožijo nastajanje levkocitov.

Levkocitov je več vrst, poznamo nevtrofilne granulocite, ki se spet delijo naprej na segmentirane in nesegmentirane granulocite, eozinofilne granulocite, bazofilne granulocite) in limfocite. Poleg števila spremljamo tudi njihovo obliko. Spremembe v njihovem številu in obliki najdemo pri boleznih kostnega mozga.

Na splošno velja, da za krepitev imunskega sistema, katerega sestavni del so bele krvne celice, poskrbimo z zdravo in raznovrstno prehrano. Uživajmo čim več sadja in zelenjave, ki so bogati z antioksidanti, npr. blitva, špinača, česen, čebula, brokoli, ohrovt, bučke, korenje, paradižnik, soja, pomaranče, borovnice, jagode, ribe, sezamovo seme. Ne pozabimo niti na gibanje ter izogibanje stresu, kolikor je to možno.

Stanju, ko v krvi najdemo znižano število levkocitov, pravimo levkopenija. Tudi ta lahko spremlja krvno bolezen, vendar so pogostejši vzroki zanjo reaktivne narave. Sem spadajo pomanjkanje železa, neželeni učinki zdravil, revmatološke bolezni, okužbe (virus HIV). Če je število levkocitov zelo nizko, lahko pride do okužb in nekatere so smrtno nevarne. Večine vzrokov levkopenije s prehrano ne moremo preprečiti. Vplivamo lahko predvsem na železo, ki ga dobimo, kot smo že omenili, predvsem v hrani živalskega izvora ter v zelenjavi in sadju.

Krvne ploščice ali trombociti

Trombociti so glavne celice, ki sodelujejo pri strjevanju krvi. Če jih je preveč, nastanejo krvni strdki, če jih je premalo, krvavimo. Število trombocitov se, tako kot število levkocitov, poveča (trombocitoza) pri akutnih vnetjih, vendar se stanje normalizira, ko se ozdravimo. Nasprotno pa njihovo število vztraja pri kroničnih in rakavih boleznih.

Krvna bolezen, pri kateri nekontrolirano nastaja čezmerno število trombocitov, je esencialna tromocitemija. Posledice so pogosti trombotični zapleti (nastajanje krvnih strdkov), če pa je število trombocitov enormno, lahko paradoksno pride do spontanih krvavitev, zaradi česar to bolezen tudi zdravijo. Ker trombociti pospešujejo nastajanje krvnih strdkov, je varovalna prehrana zelo pomembna. Zaščitno delujejo čebula, česen ter nenasičene maščobne kisline (omega 3 in omega 6), ki se nahajajo v olivnem olju, ribah (tuna, skuše, losos, postrvi), olju pšeničnih kalčkov, lanenem olju, repičnem olju, sončničnem olju, sojinem olju, olju koruznih kalčkov, orehih in listnati zelenjavi.

Trombocitopenija (zmanjšano število trombocitov) je največkrat posledica okužb (pogosto z virusom HIV, CMV, EBV, s herpes virusi), jemanja zdravil, mlade ženske imajo trombocitopenijo ob sistemskih boleznih veziva (revmatoidni artritis, sistemski lupus). Redkeje pa se pojavlja imunska trombocitopenija, pri kateri iz neznanega vzroka pride do motnje v imunskem sistemu, pri kateri človeško telo tvori avtoprotitelesa proti samemu sebi, v tem primeru protiteles proti trombocitom. Največkrat so trombocitopenije blage ali srednje hude in ne zahtevajo posebnega ukrepanja. Zelo nizko število trombocitov vodi do spontanih krvavitev, ki se težko zaustavijo, lahko so tudi usodne.

Prehranjevalne navade vplivajo na krvno sliko. Slišalo se bo obrabljeno, vendar moramo za ohranjanje zdravja uživati raznovrstno in uravnoteženo prehrano, bogato s sadjem in zelenjavo, z naravnimi vitamini, minerali in vlakninami ter z nenasičenimi maščobnimi kislinami.

Za zdravo prehrano je treba skrbeti vse življenje. Ne smemo pa pozabiti na gibanje, dovolj spanca in izogibanje stresu, saj ob upoštevanju teh nasvetov celostno pozitivno vplivamo na svoje zdravje.