Dobro veste, koliko sladkorja na dan zaužijete? Sladkor se namreč nahaja tudi v živilih, na katere sami morda nikdar ne bi pomislili. Zaradi velikega vpliva na človeško zdravje pa »slovi« kot tihi ubijalec, ob boku holesterola in soli. Po ocenah strokovnjakov naj bi samo sladke pijače letno terjale življenja več kot 180 tisoč ljudi. Če so se naši predniki s sladkorjem srečevali le poredko, je danes postal stalnica, ki močno ogroža naše zdravje.

Avtorica: Nika Arsovski

Problematika sladkorja se začne že ob rojstvu

Svetovna zdravstvena organizacija že leta opozarja, da je zmanjšanje količine prostih sladkorjev v hrani nujno. Vsebnost sladkorjev namreč ne bi smela presegati desetine dnevnega energijskega vnosa. Še bolje, sladkor naj bi predstavljal le 5 %, kar je enako petim čajnim žličkam oz. vrečkam sladkorja. Pri otrocih naj bi bil vnos, glede na telesno težo, še dosti nižji. Med škodljivi sladkor štejemo tistega, ki je bil dodan v postopku industrijske priprave živila ali pa ga sami dodamo jedem, pa tudi prisotni sladkor v medu, sirupih in stoodstotnih sadnih sokovih. Ti sladkorji so v sladkih pijačah, slaščicah, sladkarijah pa tudi jogurtih, kečapu, kosmičih, pločevinkah, solatnih prelivih, kruhu in številnih drugih živilskih izdelkih, ki se bohotijo na policah trgovin.

Preberite tudi prispevek: Namesto sladkorja lahko uporabimo… – ABCzdravja.si

Razmere so iz leta v leto bolj alarmantne, odrasli v povprečju zaužijejo še enkrat več sladkorja od zgornje dopustne meje. Kljub nenehnemu opozarjanju strokovnjakov se večina staršev še vedno ne zaveda nevarnosti sladkorja, ne le za zdravje otrok, temveč tudi odraslih. »Problematika sladkorja se prične že ob rojstvu oz. če smo zelo natančni že v času nosečnosti. Otroci v času razvoja potrebujejo predvsem uravnoteženo hrano, ki ponuja vse potrebno za optimalno rast in razvoj ter zdravje. Dodani sladkor je zato v tem obdobju odsvetovan, saj ne prispeva k vnosu pomembnih hranil. Zato že sadne kašice nikakor ne smejo biti edina prehrana, ampak so lahko, zlasti v kombinaciji z žiti ali zelenjavo, dopolnitev prehrane, saj lahko vsebujejo veliko naravnega sladkorja iz sadja.

Brez slabe vesti zato lahko uživamo le nepredelano sadje. Po drugi strani so otroci zaradi naravnih preferenc za sladek okus zelo dovzetni za sladko hrano, pijačo in prigrizke, zato se lahko zelo hitro privadijo na sladke okuse in pričnejo odklanjati zdravo hrano, postanejo pretirano izbirčni ali celo neješči,« opozarja dr. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Otroške navade postavljajo temelje za prihodnost

Starši igrajo ključno vlogo pri razvoju otrokovih prehranskih nagnjenj, saj neprimerna izbira hrane v otroški dobi vpliva na razvoj in oblikovanje prehranjevalnih navad v odrasli dobi. Sladkor povzroča svojevrstno zasvojenost, saj v našem telesu sproži kratkotrajen občutek ugodja, kaj kmalu pa prvotno stanje mine in pojavi se nagel padec sladkorja, povezan z razdražljivostjo ter občutkom lakote. Nihanje sladkorja v krvi naj bi bilo povezano tudi z duševnimi zmožnostmi otrok, študije kažejo na upad kognitivnih zmožnosti ter hiperaktivnost pri otrocih. Pa ne le to, neuravnotežena prehrana vodi v pomanjkanje številnih hranil in pestro paleto zdravstvenih težav.

»Če otroku dopustimo, da pretirava s sladkimi izbirami, bo že zelo zgodaj izpostavljen velikim nihanjem sladkorja v krvi. Čeprav se možgani neposredno hranijo le z razpoložljivo glukozo v krvi, pa naš organizem ni prilagojen na pogoste ´sladke´ šoke. Telo se prekomernemu vnosu sladkorja upre tako, da prisili celice, da ga sprejmejo več in telo ga spravi v zaloge. Sčasoma celice postanejo proti tem šokom odporne, kar povzroči moteno presnovo sladkorja. Zaradi enolične in predvsem sladke hrane se lahko posledice pokažejo že zgodaj s pomanjkanjem določenih hranil (npr. slabokrvnost), težavami pri uravnavanju telesne teže, moteno regulacijo krvnega sladkorja, postopno pa z razvojem debelosti, sladkorne bolezni tipa 2 in številnih drugih obolenj, ki se pojavljajo že pri otrocih,« razlaga dr. Gregorič.

Preberite tudi prispevek: Sladkorna bolezen pri najmlajših – ABCzdravja.si

Presnova in okus se oblikujeta v zgodnjem otroštvu

Ob tem opozarja, da se otroška presnova in okus oblikujeta v zgodnjem otrokovem razvoju, posledično predlaga, da se otrokom sladka hrana ponudi čim pozneje oz. šele ko otroci spoznajo in osvojijo raznovrstne okuse, npr. zelenjave in sadja. »Treba je upoštevati, da je hrana v otrokovem doživljanju sredstvo za komuniciranje in izražanje čustev. Omejevanje sladkih živil in pijač na silo pri otrocih namreč ni uspešna metoda, zato je bolje, da se s sladkarijami srečajo čim pozneje in še to bolj poredko. Zato tudi ni prav, da straši s hrano pogojujejo zaželeno vedenje otroka ali ga celo kaznujejo.«

»Že kosmiči za zajtrke, ki se oglašujejo kot zdrava izbira za otroke, običajno vsebujejo preveč sladkorja.«

Največ enostavnih sladkorjev zaužijemo s sladkimi pijačami, slaščicami in sladkarijami. Liter sladkih pijač lahko vsebuje več kot sto gramov sladkorja, količine pa so lahko visoke tudi v napitkih, kot so ledeni čaji, sadne pijače, čokoladno mleko ipd. Na osnovnih šolah so si lahko učenci še pred leti lakoto potešili z izdelki iz prehrambnih avtomatov, ki so bili pogosto polni živil in pijač z visoko vsebnostjo sladkorja. Te danes še vedno najdemo na srednjih šolah.

»Zato je treba spreminjati debelilno okolje, kjer se otroci zadržujejo, tako da bodo imeli čim več možnosti za zdrave izbire, ter jih zaščititi pred neprimernimi komercialnimi učinki. Že kosmiči za zajtrke, ki se oglašujejo kot zdrava izbira za otroke, običajno vsebujejo preveč sladkorja. Avtomati za distribucijo hrane in pijače praviloma ponujajo slane in sladke prigrizke ter sladke pijače in niso z logotipi trgovskih znamk in simbolov ter slikami posameznih živil nič drugega kot podaljšana roka oglaševanja neprimerne izbire,« pojasnjuje dr. Gregorič in nadaljuje: »Tisti, ki si pogosto privoščijo hrano iz avtomatov, imajo več možnosti za povečano telesno težo in razvoj sladkorne bolezni.

V primeru, da otroci pretirano posegajo po sladkih, slanih in mastnih prigrizkih, lahko pričnejo odklanjati šolske obroke. Našteto pa je iz zdravstvenega, socialnega in ekonomskega vidika ob dejstvu, da imajo otroci v šoli subvencionirano uravnoteženo prehrano, povsem nesprejemljivo, z vidika vzgoje zdravih prehranjevalnih navad pa nedopustno. Zato je bil že leta 2010 s podporo WHO v šolskem okolju zakonsko podprt umik avtomatov s hrano in pijačo iz šolskega okolja. Zaželeni so predvsem ukrepi, ki povečujejo dostopnost do zdravih izbir, kot je npr. Šolska shema, preko katere dobijo učenci brezplačen dodatni obrok zelenjave ali sadja ali zakonsko omejevanje oglaševanja prehransko neustreznih živil med predvajanjem televizijskih otroških vsebin, kar se tudi že izvaja.«

Sladkor, predniki in otroci

»Naši predniki so se s sladkim okusom srečevali redko. Našli so ga v sadju, jagodičevju in medu. Sladkih pijač niso poznali. Pozneje se je sladkor uporabljal le za praznike, uporabljal se je tudi kot konzervans, danes pa ga industrija uporablja predvsem kot ojačevalec okusa v številnih, tudi nesladkih živilih.«

»Otroci so nagnjeni k posnemanju odraslih, zato je zelo pomembno, da so starši svojim otrokom ustrezen zgled. Če zelenjave ni na krožniku oziroma je starši ne pripravljajo in uživajo, ne moremo pričakovati, da bo otrok po njej segel z veseljem. Poleg tega je treba upoštevati, da se otrokov okus razvija postopoma, zato zelenjavo ponudimo večkrat in v enakomernih časovnih razmikih, četudi jo otrok v začetku zavrača. Pomembno je vztrajanje! Otroke je treba tudi čim večkrat vključiti v pripravo obrokov, da se bodo naučili kuhanja in s tem razvili pozitiven odnos do hrane. Prav tako je nujno, da straši otroke poučijo o neprimernih komercialnih sporočilih in agresivnem trženju zdravju nekoristne hrane.«

ABC

A Naši predniki so se s sladkorjem srečevali le poredko, nekoč se je sladkor uporabljal le ob praznikih.

B Odrasli danes v povprečju zaužijejo še enkrat več sladkorja od zgornje dopustne meje.

C Starši bodite otrokom zgled tudi na prehrambnem področju.