Iščite po prispevkih
Avtor: K. G.
Gre za osvežilne brezalkoholne pijače, ki so jim najpogosteje dodani kofein, taurin, glukoronolakton in druge substance, ki vplivajo na naš centralni živčni sistem, lahko preberemo na spletnih straneh NIJZ. Ker je kofein, glavna sestavina teh pijač, precej grenak, vsebujejo še velike količine sladkorja, tudi do sedem žličk na porcijo, kar jih uvršča med izdelke z visoko vsebnostjo sladkorja. V zadnjem času beležimo tudi porast energijskih pijač, ki se oglašujejo kot ‘brez sladkorja’, po katerih mladi posegajo tudi v želji, da bi izgubili kakšen kilogram ali dosegali boljše športne rezultate. Mimogrede, energijskih pijač sicer ne gre zamenjevati s športnimi napitki, ki vsebujejo precej ogljikovih hidratov, elektrolitov ipd. in so namenjeni nadomeščanju izgubljenih snovi med rigorozno vadbo.
Energijske pijače, ki hodijo po tanki liniji med dietetičnimi izdelki, kamor so uvrščene, in zdravili, naj bi povečevale telesno in duševno moč, spodbujale koncentracijo in zmanjševale utrujenost, vendar zadostnih dokazov za to ni. Čeprav mladostniki velikokrat posegajo po energijskih pijačah ravno v obdobju izpitov, Vanja Kaučič, dr. med., s Pediatrične klinike Ljubljana pravi, da je »budnost seveda pomembna za umsko delo, a glavni akter pri študijski uspešnosti sta koncentracija in sposobnost pomnjenja. Zato tudi odsvetujemo velike količine kofeina, visoke vsebnosti sladkorja ter druge stimulanse, ki se nahajajo v energijskih pijačah. Kofein ima lahko učinek motoričnega in umskega nemira, težko sedimo za knjigo, misli pa nam begajo. Še toliko bolj se to izrazi, ko smo utrujeni. Spanec in kakovosten počitek sta nadvse pomembna za umsko učinkovitost.«
Kot glavna sestavina v energijskih pijačah prednjači kofein. Kot pravijo na NIJZ, gre za psihoaktivno snov, ki hkrati deluje tudi blago diuretično, torej vpliva na odvajanje vode in pretirano uživanje lahko vodi v dehidracijo. Po vstopu v organizem pride kofein v večino tkiv ter v možgane, njegov razpolovni čas pri odraslih pa se giblje med tremi in štirimi urami. Kofein centralni živčni sistem stimulira, kar spodbuja umsko, pa tudi telesno dejavnost in posledično poveča porabo energije in zmanjša občutek lakote, vpliva tudi na srčno mišico.
Kofein v manjših odmerkih za telo ni škodljiv in NIJZ kot sprejemljiv odmerek za odrasle navaja med 100 do 250 mg dnevno – toliko ga je v skodelici ali treh ekspresne kave. Odmerek 300 mg že lahko povzroči neželene učinke, pri 1000 mg pa pride do zastrupitve.
In čeprav si odrasli z veseljem privoščimo skodelico kave ali pravega čaja, so nam dobro znani tudi učinki kofeina, kadar z njim pretiravamo – tresenje rok, nemirnost, nespečnost, prebavne težave, povečano izločanje urina itd. Če lahko ob tem odrasli zamahnemo z roko in si prisežemo, da bomo naslednjič pač spili skodelico manj, je pri otrocih in mladostnikih povsem druga zgodba, saj je razpolovni čas kofeina pri njih daljši, hkrati pa je njihova telesna teža manjša, zaradi česar se neželeni učinki pri njih pojavijo že pri odmerkih 80 mg kofeina na 30 kg telesne teže, kot navaja NIJZ.
Med pomembne sestavine sodijo še taurin in glukoronolakton, pa L-karnitin z dodanimi vitamini in minerali, ginseng itd. Aminokislina taurin je sicer prisotna v vsakodnevni prehrani, denimo v perutnini, školjkah in ribah, po ocenah NIJZ ga zaužijemo povprečno 58 mg/dnevno, medtem ko je v primeru energijskih pijač njegov vnos kar 2000 mg/dan ob zaužitju pol litra pijače – ogromna razlika. Glavna naloga tvarina je regulacija natrija v srčni mišici, mišicah skeleta in v ledvicah.
Čezmerno uživanje kofeina lahko kratkoročno vodi v spremenjen ritem bitja srca, višji krvni tlak, tesnobo, glavobole, dehidracijo, bolečine v trebuhu, dolgoročno pa v povečano izločanje stresnih hormonov, težave s spancem ipd. – zato ne preseneča, da je Svetovna zdravstvena organizacija izdala opozorilo, da energijske pijače predstavljajo tveganje za zdravje mladostnikov.
Med najbolj skrb vzbujajoče sodijo srčne aritmije, palpitacije in zapleti delovanja srčne mišice. Otroci in mladostniki so namreč zaradi nižje telesne teže toksikološko izpostavljeni večjim količinam bistvenih sestavin energijskih pijač, pravijo na NIJZ. Kadar je uživanje združeno z adrenalinsko športno dejavnostjo, in prav z njimi je povezano agresivno oglaševanje energijskih pijač, se dodatna obremenitev srčne mišice lahko konča z zapleti. Vsi, ki imajo težave s srcem, naj se jim v velikem loku izognejo, pa tudi ljudje z visokim krvnim tlakom, da ne bi povečali možnosti za kap – energijske pijače ga namreč zvišujejo.
Energijske pijače lahko vplivajo tudi na pojav pogostejših glavobolov in migren, pripomorejo tudi k paničnim napadom in tesnobnosti. Poleg tega kofein in ostale učinkovine vplivajo na kakovost in dolžino spanja ter povzročajo nespečnost – kako ne, saj odrasli dobro vemo, da je težko zaspati, če prepozno pijemo kavo ali je popijemo preveč. Dr. Urška Blaznik z NIJZ pravi, da lahko uživanje energijskih pijač privede tudi do dolgoročnih posledic, ki vplivajo na vzorce spanja pri otrocih, porušeni vzorci spanja pa lahko dolgoročno vodijo tudi v pojav kroničnih boleznih, bodisi srčno-žičnih, lahko pa tudi duševnih. Ker kofein vpliva na absorpcijo kalcija in ker je v adolescenci proces izgradnje kosti še v polnem teku, lahko redno uživanje energijskih pijač pušča dolgotrajne posledice.
Ob čezmernem zaužitju kofeina se pojavita tudi nemir in razdraženost ter tresenje mišic. Nasprotno s splošnim prepričanjem, da denimo kofein pomaga pri izgubi telesne teže, prekomerno uživanje energijskih pijač zaradi dodanega sladkorja prispeva k prekomerni telesni teži, čeprav mladostniki po njih posegajo ravno v želji po zmanjšanju teka.
Povezane so z nastankom sladkorne bolezni tipa 2 ter propadanja zob, poleg tega pa svoj lonček dodajo tudi k še vedno razvijajočemu se srčno-žilnemu sistemu in osrednjem živčnem sistemu.
Podatki za ZDA govorijo, da naj bi kar 15 % mladih mešalo energijske pijače z alkoholom, kar je skrb vzbujajoče, saj kofein delno zabriše delovanje alkohola. Kofein delovanje živčnega sistema vzpodbuja, alkohol pa ga zavira, zato se ob uživanju alkohola navidezno zmanjša njegov učinek – kar pa posledic ne spremeni.
Mladostniki in energijske pijače v Evropi in v Sloveniji
Raziskave v EU kažejo, da naj bi kar 28 % mladostnikov redno uživalo energijske pijače. Zato so ponekod v pripravi ali so že stopile v veljavo regulacije, ki določajo prepoved prodaje energijskih pijač mlajšim od 18 let, npr. v Litvi in Latviji je prodaja energijskih pijač mlajšim od 18. let že prepovedana.
Po podatkih našega Ministrstva za zdravje naj bi po grobih ocenah slovenski mladostniki zaužili v povprečju 2,5 litra energijskih pijač mesečno, kar Slovenijo uvršča nekje v evropsko povprečje.
Na NIJZ so nedavno spet izvedli raziskavo pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, ki jo sofinancira Ministrstvo za zdravje, v kateri so ugotavljali tudi stanje uživanja energijskih pijač med mladostniki v Sloveniji. V primerjavi s podatki iz leta 2014 se je ta delež zmanjšal, občasno jih še vedno 34,4 % uživa energijske pijače, pri čemer pa prednjačijo fantje, je za NIJZ razložila dr. Urška Blaznik. Po njenih besedah sicer pitje med mladostniki narašča s starostjo, v skupini 15-letnikov jih recimo občasno uživa kar 48,5 %. Po podatkih Ministrstva za zdravje sicer 64 % otrok in mladostnikov sploh ne uživa energijskih pijač, kar je razveseljiv podatek. [Tina1]
Kot pravi dr. Urška Blaznik z NIJZ, ne obstaja niti en razlog, zakaj bi otroci in mladostniki uživali energijske pijače. Psihoaktivne substance v pijačah, tako dr. Blaznikova, imajo na njihovo zdravje le negativne vplive, tako kratkoročne kot dolgoročne, sploh zato, ker so prisotne v tako velikih koncentracijah.
Dr. Blaznikova pa omeni še en skrb vzbujajoč podatek, in sicer izsledki nekaterih raziskav kažejo na veliko bolj temačno posledico uživanja energijskih pijač v mladosti. Ker te dvignejo motivacijo, ki nato izzveni, jih nekateri potrebujejo vedno več in se tako na substance navajajo, kar po nekaterih predvidevanjih lahko tlakuje poti tudi do drugih zasvojenosti.
In čeprav je ponekod v Evropi že v veljavi prepoved prodaje energijskih pijač mlajšim od 18. let, na našem Ministrstvu za zdravje menijo, da bi bilo namesto prepovedi prodaje energijskih pijač treba stremeti k podobnemu odnosu kot do kave, ki ni ne prepovedana ne starostno omejena, pač pa je prepoznana kot živilo, primerno zgolj za odrasle.
Starši, ne pozabite, da je ravno vaš zgled tisti, ki najbolj prepriča vaše otroke. Razložite jim, zakaj energijske pijače zanje niso primerne, kakšen je njihov način delovanja in dejavniki tveganja, in če ne želite, da po njih posegajo, jih rajši odstranite iz svojih domov.
A Energijske pijače so pijače, ki stimulativno vplivajo na naš centralni živčni sistem.
B Glavna sestavina energijskih pijač je kofein.
C Zaradi vsebnosti psihoaktivnih snovi energijske pijače za mladostnike niso primerne.