Človeško telo ima približno 900 ligamentov in 4000 tetiv. Tetiva je po strukturi močno, do neke mere fleksibilno tkivo, ki povezuje mišice s kostmi. Mišice na svojih koncih prehajajo v tetivo, ki jih povezuje s kostmi, omogoča njihovo premikanje in s tem gibanje telesa. Kadar pa so tetive preobremenjene, bodisi v daljšem času ali akutno, se pojavijo težave. Tokrat smo se z zdravnico Majo Mikša Podobnik, specialistko na Centru medicine dela, prometa in športa Zavoda za varstvo pri delu, pogovarjali o akutnem vnetju tetiv, imenovanem tendinitis.

Kaj točno je akutno vnetje tetiv mišic oz. tendinitis? V čem se tendinitis razlikuje od tendinopatije?

Tendinitis pomeni vnetje tetive, ki nastane običajno kot posledica številnih mikropoškodb. Tendinopatije so nekoliko širši pojem, pod katerega uvrščamo poleg tendinitisov še tendinoze. Tendinoze so v primerjavi s tendinitisi stanja z bolj dolgotrajnim, kroničnim predznakom in pomenijo neke vrste spremembo strukture oz. zgradbe kolagenskih vlaken v tetivi.

Večja kot je tetiva, večje teže verjetno lahko prenaša. Kakšne obremenitve lahko prenesejo naše glavne tetive?

Večja oz. močnejša kot je mišica, večja je tetiva, ki omogoča prenos sile na kost in premikanje. Največja tetiva v telesu je ahilova tetiva, ki je na primer med skokom (odriv in doskok) zelo močno obremenjena, skoraj 90 % od takšne sile, ki bi lahko privedla do poškodbe.

Katere tetive v telesu so najpogosteje obremenjene? S kakšnimi vnetji se najpogosteje srečujete v praksi?

V praksi se najpogosteje srečujemo z vnetji tetiv ramenskega obroča oz. rotatorne manšete, v področju komolca, kolena in z vnetji že omenjene ahilove tetive. Med športno populacijo je statistika odvisna od same panoge. Pri nogometaših, denimo, so pogostejši tendinitisi v spodnjih okončinah (prizadeta je ahilova tetiva), medtem ko je pri kakšnih športih, kjer prihaja do metanja žoge (denimo rokomet, vaterpolo), pogostejša prizadetost tetiv rotatorne manšete.

Zakaj do tendinitisa pride?

Vzroki nastanka tendinitisov so: delo z bremeni, ponavljajoči se gibi, delo v nefiziološkem položaju … Vse skupaj bi lahko dali pod isto skupino – preobremenitve. V ozadju nastanka fizioloških obremenitev prihaja do fiziološkega odziva telesnih struktur – do krepitve mišic, povečanja gostote kosti in krepitve tetiv. Ko obremenitve preidejo v preobremenitve, pa sprožijo v telesu bolezenski odziv (pojav vnetnih celic, moteno preskrbo tkiv s kisikom), kar privede do slabšanja tkivnih struktur, vključno s tetivami.

Se lahko pojavlja tudi pri opravljanju kakšnih specifičnih poklicev? Katerih?

Določeni poklici so bolj izpostavljeni za nastanek tendinitisov. V to skupino sodijo poklici, kjer prihaja do dela z bremeni, dela v neergonomskih položajih telesa, hitrega tempa in ritma dela (npr. delo za tekočim trakom), ponavljajoči se gibi, delo z vibracijskimi orodji, uporaba sile, pomanjkanje počitka med delom …

Poleg tega vplivajo tudi psihosocialni dejavniki okolja (kot je zadovoljstvo pri delu), lastnosti delavca itn. Med bolj izpostavljene poklice sodijo: delavci v gradbeništvu, dostavi paketov, delavci v proizvodnih panogah (za tekočim trakom), zdravstvu, predvsem sestre in negovalno osebje …

Kakšni so prvi znaki pojava tendinitisa? Se da glede na obremenitve predvideti, da bo do njega prišlo, in ga morda preprečiti?

Velja pravilo, da dlje časa, ko težave trajajo, daljša je rehabilitacija. Treba je poudariti, da so v začetni fazi simptomi skoraj neopazni; ljudje jih pripisujejo neogretosti, pretiravanju, zunanjim vplivom. Vse to pripelje do razmeroma poznega prepoznavanja in začetka zdravljenja.

Kakšna je najboljša preventiva pri športnikih ali na delovnem mestu?

Pri športnikih preventiva zagotovo leži v pravilnem sledenju trenažnemu procesu oz. postopnemu povečanju treningov, tako v smislu teže kot trajanja. S tega vidika je ena izmed varovalk, da smo v rokah izobraženih trenerjev, in če gre za rekreativne športnike, da se na tem področju seznanimo z osnovami, kot je npr. pri teku abeceda teka, oziroma se pravilno ogrevamo.

Pri kategoriziranih športnikih je v bistvu ves čas prisotna izpostavljenost preobremenitvam, tako da tudi v rokah vrhunskih strokovnjakov izogib tovrstnim težavam ni povsem mogoč …

Pri delovnih mestih je glavni poudarek na analizi delovnega mesta, s katero se oceni, kakšnim zahtevam in obremenitvam je delavec izpostavljen, na podlagi česar se izdelajo ocena tveganja in poleg tega ukrepi s ciljem preprečevanja oz. zgodnjega odkrivanja teh mišično-kostnih obolenj, kamor tendinitisi sodijo.

Ali prehranski dodatki lahko pomagajo k »čvrstejšim« tetivam? Denimo kolagen ali kak drugi dodatek?

Do zdaj ni zanesljivih, znanstveno potrjenih podatkov, da bi okrepili tetive s prehranskimi dodatki.

Kako se na pravi način lotiti zdravljenja? Kdaj obiskati zdravnika?

Zdravniško pomoč iščemo, ko postanejo simptomi preveč moteči pri vsakdanjih opravilih in ko ne zmoremo več izvajati športnih dejavnosti. Precej časa bolniki »stiskajo zobe«, si prigovarjajo, da bo bolje, si sami pomagajo s hlajenjem in protibolečinskimi zdravili.

Velikokrat se težave stopnjujejo, v ozadju pa je vnetje že v polnem teku in prizadeto tetivo je takrat težje spraviti v prvotno stanje. Znaki, da je treba poiskati strokovno pomoč, se prepletajo, vključujejo pa oteklino, bolečino in motenost funkcije.

Akutni tendinitis verjetno lažje prepoznamo kot tendinopatijo, ki se razvija počasi?

Akutne poškodbe pomenijo nenadno delovanje sile na tkivo, ki je večja od zmogljivosti (tolerance) tkiva in privede do njegove poškodbe: pri tetivah to večinoma pomeni delno natrganje ali popolno prekinitev (rupturo) tetive. Druga stanja so posledica dlje časa trajajočih obremenitev in več majhnih poškodb (mikrotravm), ki privedejo do sprememb v smislu vnetja in kakovosti tkiva.

Tehnik, pristopov, aparatur je verjetno veliko. Kateri pristopi zdravljenja po vaših izkušnjah dejansko najbolj pomagajo pri okrevanju oz. kateri morda pospešijo zdravljenje?

Pristop je odvisen od mehanizma nastanka poškodbe, časa trajanja težav. Kot sem že poudarila, dalj časa, ko trajajo težave, daljše bo okrevanje.

Kakšna je vloga fizioterapevta ali kineziologa pri okrevanju? Kakšno razmerje aktivne (vaje) in pasivne (laser, magnet …) fizioterapije priporočate oz. je smiselno uporabljati pri okrevanju nekega »šolskega primera« tendinitisa?

Zdravniki pregledamo bolnika, predpišemo vaje, protivnetna in protibolečinska zdravila. Pri športnikih pogosto pride do prilagojenega trenažnega procesa ali pa je potrebno celo začasno prenehanje. Če gre za posledico na delovnem mestu, naredimo ogled ter poskušamo individualno prilagoditi delovno mesto značilnostim delavca ter urediti delovno mesto upoštevajoč ergonomska načela.

Fizioterapevti imajo vlogo vodenja bolnika preko različnih fizioterapevtskih obravnav, kot ste že našteli elektrostimulacije, magnetoterapije bolj za kronične oblike, laser terapije, manualne terapije ipd. Kineziologi kot strokovnjaki za gibanje sodelujejo pri rehabilitacijskem vadbenem procesu, ga načrtujejo, nadzorujejo, prilagajajo posamezniku.

Kaj je skakalno koleno? Se je po takšni poškodbi možno vrniti v športno kariero ali opravljati poklic, ki smo ga opravljali pred poškodbo?

Skakalno koleno je vnetje narastišča patelarnega ligamenta na pogačico in, kot samo ime pove, je pogosto pri športih, kjer je veliko teka, poskokov, doskokov, počepov, pri delovnih mestih pa predvsem počepanja, klečanja, dela s težjimi bremeni. Vrnitev v šport in/ali delovno mesto je vsekakor možna, je pa časovni okvir vračanja odvisen od stopnje okvare tetive.

Vsem nam je poznan t. i. teniški komolec. Kako pogost je ta v praksi in kakšen je časovni okvir okrevanja?

V praksi je pogost pri delavcih, ki delajo ponavljajoče se gibe z rokami, npr. vijačenje, tudi delo z baterijskimi vijačniki, kjer nastopajo vibracije in uporaba sile. Kot samo ime pravi, prihaja do njega tudi pri športih, kjer so obremenitve spodnjega dela rok od komolcev do zapestij (kot npr. tenisu). Časovni okvir okrevanja je lahko od nekaj tednov do nekaj mesecev.

Ali je tendinitis rotatorne mišice pogost pojav pri mladih, ki se ukvarjajo s fitnesom? Zakaj do tega prihaja?

Če govorimo o mladi populaciji, predvsem rekreativnih športnikih, moramo vedeti, da si pogosto želijo vidne rezultate v čim krajšem času, želijo pridobiti mišično maso. Prav tu gre iskati vzroke za pogostejši pojav tendinitisov ramen. Dvigovanje težkih uteži, dvigovanje nad raven ramenskega obroča, pogosti treningi, vse to botruje k nastanku okvar tkiv.

V ambulanti srečujemo rekreativce, ki trenirajo po dve uri vsaj šestkrat na teden in so po količini treninga primerljivi s profesionalnimi športniki, včasih še več. Pogosto izvajajo treninge brez nadzora ali pravilnega učenja in brez načrta treningov in stopnjevanja obremenitev. Prav tu imajo svojo vlogo kineziologi, pri fitnesu pa tudi ustrezno usposobljeni fitnes trenerji.

Včasih se počitek priporoča, včasih pa ne. Po nekaterih teorijah naj bi popolni počitek zmanjševal kapaciteto tetive za prenašanje obremenitev. Kakšno je vaše mnenje in kakšne so vaše izkušnje s tem?

Popolni počitek je predvsem potreben v zgodnji fazi akutnih poškodb – mirovanje, hlajenje prizadetega mesta, po potrebi jemanje protibolečinskih zdravil. Dlje časa trajajoči počitek, govorimo že o nekaj tednih, privede do zmanjšanja mišične mase, večmesečni do zmanjšanja srčnožilne, aerobne zmogljivosti. S pomočjo fizioterapije in tudi kineziološke obravnave (predvsem pri športnikih) želimo čim prej povrniti izpad funkcije. Poudarek je torej na čimprejšnji aktivaciji in postopnem vračanju v trenažni proces oz. na delovno mesto.

Bi še sami dodali kaj pomembnega, kar smo morda pri vprašanjih izpustili?

Prisluhnimo svojemu telesu, ko nam sporoča, da ne gre več, in prilagodimo dejavnosti. V primeru stopnjevanja in vztrajanja težav pa se obrnimo na strokovnjake, saj velja pravilo, da bo zdravljenje okvar tetiv bolj uspešno in hitrejše, če ga ujamemo v zgodnji fazi.