Iščite po prispevkih
Tendinitis pomeni vnetje tetive, ki nastane običajno kot posledica številnih mikropoškodb. Tendinopatije so nekoliko širši pojem, pod katerega uvrščamo poleg tendinitisov še tendinoze. Tendinoze so v primerjavi s tendinitisi stanja z bolj dolgotrajnim, kroničnim predznakom in pomenijo neke vrste spremembo strukture oz. zgradbe kolagenskih vlaken v tetivi.
Večja oz. močnejša kot je mišica, večja je tetiva, ki omogoča prenos sile na kost in premikanje. Največja tetiva v telesu je ahilova tetiva, ki je na primer med skokom (odriv in doskok) zelo močno obremenjena, skoraj 90 % od takšne sile, ki bi lahko privedla do poškodbe.
V praksi se najpogosteje srečujemo z vnetji tetiv ramenskega obroča oz. rotatorne manšete, v področju komolca, kolena in z vnetji že omenjene ahilove tetive. Med športno populacijo je statistika odvisna od same panoge. Pri nogometaših, denimo, so pogostejši tendinitisi v spodnjih okončinah (prizadeta je ahilova tetiva), medtem ko je pri kakšnih športih, kjer prihaja do metanja žoge (denimo rokomet, vaterpolo), pogostejša prizadetost tetiv rotatorne manšete.
Vzroki nastanka tendinitisov so: delo z bremeni, ponavljajoči se gibi, delo v nefiziološkem položaju … Vse skupaj bi lahko dali pod isto skupino – preobremenitve. V ozadju nastanka fizioloških obremenitev prihaja do fiziološkega odziva telesnih struktur – do krepitve mišic, povečanja gostote kosti in krepitve tetiv. Ko obremenitve preidejo v preobremenitve, pa sprožijo v telesu bolezenski odziv (pojav vnetnih celic, moteno preskrbo tkiv s kisikom), kar privede do slabšanja tkivnih struktur, vključno s tetivami.
Določeni poklici so bolj izpostavljeni za nastanek tendinitisov. V to skupino sodijo poklici, kjer prihaja do dela z bremeni, dela v neergonomskih položajih telesa, hitrega tempa in ritma dela (npr. delo za tekočim trakom), ponavljajoči se gibi, delo z vibracijskimi orodji, uporaba sile, pomanjkanje počitka med delom …
Poleg tega vplivajo tudi psihosocialni dejavniki okolja (kot je zadovoljstvo pri delu), lastnosti delavca itn. Med bolj izpostavljene poklice sodijo: delavci v gradbeništvu, dostavi paketov, delavci v proizvodnih panogah (za tekočim trakom), zdravstvu, predvsem sestre in negovalno osebje …
Velja pravilo, da dlje časa, ko težave trajajo, daljša je rehabilitacija. Treba je poudariti, da so v začetni fazi simptomi skoraj neopazni; ljudje jih pripisujejo neogretosti, pretiravanju, zunanjim vplivom. Vse to pripelje do razmeroma poznega prepoznavanja in začetka zdravljenja.
Pri športnikih preventiva zagotovo leži v pravilnem sledenju trenažnemu procesu oz. postopnemu povečanju treningov, tako v smislu teže kot trajanja. S tega vidika je ena izmed varovalk, da smo v rokah izobraženih trenerjev, in če gre za rekreativne športnike, da se na tem področju seznanimo z osnovami, kot je npr. pri teku abeceda teka, oziroma se pravilno ogrevamo.
Pri kategoriziranih športnikih je v bistvu ves čas prisotna izpostavljenost preobremenitvam, tako da tudi v rokah vrhunskih strokovnjakov izogib tovrstnim težavam ni povsem mogoč …
Pri delovnih mestih je glavni poudarek na analizi delovnega mesta, s katero se oceni, kakšnim zahtevam in obremenitvam je delavec izpostavljen, na podlagi česar se izdelajo ocena tveganja in poleg tega ukrepi s ciljem preprečevanja oz. zgodnjega odkrivanja teh mišično-kostnih obolenj, kamor tendinitisi sodijo.
Do zdaj ni zanesljivih, znanstveno potrjenih podatkov, da bi okrepili tetive s prehranskimi dodatki.
Zdravniško pomoč iščemo, ko postanejo simptomi preveč moteči pri vsakdanjih opravilih in ko ne zmoremo več izvajati športnih dejavnosti. Precej časa bolniki »stiskajo zobe«, si prigovarjajo, da bo bolje, si sami pomagajo s hlajenjem in protibolečinskimi zdravili.
Velikokrat se težave stopnjujejo, v ozadju pa je vnetje že v polnem teku in prizadeto tetivo je takrat težje spraviti v prvotno stanje. Znaki, da je treba poiskati strokovno pomoč, se prepletajo, vključujejo pa oteklino, bolečino in motenost funkcije.
Akutne poškodbe pomenijo nenadno delovanje sile na tkivo, ki je večja od zmogljivosti (tolerance) tkiva in privede do njegove poškodbe: pri tetivah to večinoma pomeni delno natrganje ali popolno prekinitev (rupturo) tetive. Druga stanja so posledica dlje časa trajajočih obremenitev in več majhnih poškodb (mikrotravm), ki privedejo do sprememb v smislu vnetja in kakovosti tkiva.
Pristop je odvisen od mehanizma nastanka poškodbe, časa trajanja težav. Kot sem že poudarila, dalj časa, ko trajajo težave, daljše bo okrevanje.
Zdravniki pregledamo bolnika, predpišemo vaje, protivnetna in protibolečinska zdravila. Pri športnikih pogosto pride do prilagojenega trenažnega procesa ali pa je potrebno celo začasno prenehanje. Če gre za posledico na delovnem mestu, naredimo ogled ter poskušamo individualno prilagoditi delovno mesto značilnostim delavca ter urediti delovno mesto upoštevajoč ergonomska načela.
Fizioterapevti imajo vlogo vodenja bolnika preko različnih fizioterapevtskih obravnav, kot ste že našteli elektrostimulacije, magnetoterapije bolj za kronične oblike, laser terapije, manualne terapije ipd. Kineziologi kot strokovnjaki za gibanje sodelujejo pri rehabilitacijskem vadbenem procesu, ga načrtujejo, nadzorujejo, prilagajajo posamezniku.
Skakalno koleno je vnetje narastišča patelarnega ligamenta na pogačico in, kot samo ime pove, je pogosto pri športih, kjer je veliko teka, poskokov, doskokov, počepov, pri delovnih mestih pa predvsem počepanja, klečanja, dela s težjimi bremeni. Vrnitev v šport in/ali delovno mesto je vsekakor možna, je pa časovni okvir vračanja odvisen od stopnje okvare tetive.
V praksi je pogost pri delavcih, ki delajo ponavljajoče se gibe z rokami, npr. vijačenje, tudi delo z baterijskimi vijačniki, kjer nastopajo vibracije in uporaba sile. Kot samo ime pravi, prihaja do njega tudi pri športih, kjer so obremenitve spodnjega dela rok od komolcev do zapestij (kot npr. tenisu). Časovni okvir okrevanja je lahko od nekaj tednov do nekaj mesecev.
Če govorimo o mladi populaciji, predvsem rekreativnih športnikih, moramo vedeti, da si pogosto želijo vidne rezultate v čim krajšem času, želijo pridobiti mišično maso. Prav tu gre iskati vzroke za pogostejši pojav tendinitisov ramen. Dvigovanje težkih uteži, dvigovanje nad raven ramenskega obroča, pogosti treningi, vse to botruje k nastanku okvar tkiv.
V ambulanti srečujemo rekreativce, ki trenirajo po dve uri vsaj šestkrat na teden in so po količini treninga primerljivi s profesionalnimi športniki, včasih še več. Pogosto izvajajo treninge brez nadzora ali pravilnega učenja in brez načrta treningov in stopnjevanja obremenitev. Prav tu imajo svojo vlogo kineziologi, pri fitnesu pa tudi ustrezno usposobljeni fitnes trenerji.
Popolni počitek je predvsem potreben v zgodnji fazi akutnih poškodb – mirovanje, hlajenje prizadetega mesta, po potrebi jemanje protibolečinskih zdravil. Dlje časa trajajoči počitek, govorimo že o nekaj tednih, privede do zmanjšanja mišične mase, večmesečni do zmanjšanja srčnožilne, aerobne zmogljivosti. S pomočjo fizioterapije in tudi kineziološke obravnave (predvsem pri športnikih) želimo čim prej povrniti izpad funkcije. Poudarek je torej na čimprejšnji aktivaciji in postopnem vračanju v trenažni proces oz. na delovno mesto.
Prisluhnimo svojemu telesu, ko nam sporoča, da ne gre več, in prilagodimo dejavnosti. V primeru stopnjevanja in vztrajanja težav pa se obrnimo na strokovnjake, saj velja pravilo, da bo zdravljenje okvar tetiv bolj uspešno in hitrejše, če ga ujamemo v zgodnji fazi.
A Tendinitis je vedno posledica preobremenitve pri športu ali delu.
B V začetni fazi so simptomi skoraj neopazni.
C Prisluhnimo svojemu telesu, ne »stiskajmo zob«.