Neustrezna obutev lahko povzroča številne težave, bolečine in deformacije stopal, pa tudi drugih sklepov nog – gležnjev, kolen, kolkov in celo hrbtenice. Težave pa se z leti lahko samo še večajo. Za zdravje naših stopal in nog ter splošno počutje je torej zelo pomembno, kakšno obutev nosimo.

Avtorica: Maja Korošak

Kakšna je dobra obutev?

Obutev naj bo udobna in mehka, priporoča se, naj višina pete ne presega dveh do treh centimetrov, s tem so mišice in tetive najmanj obremenjene. Za športne dejavnosti pa je danes na voljo tako velika izbira, da za vsako dejavnost posebej lahko izberemo najprimernejšo obutev, najsi bo to pohodništvo, dvoranski šport ali na primer tek.

Kot je povedal Matic Županič, dr. med., spec. ortopedske in splošne kirurgije, iz Splošne bolnišnice Brežice, je še posebej pomembno v dobi rasti, da otrok nosi ustrezno obutev.

Otroška obutev

»Obuvalo naj bo dovolj veliko, naj ne tišči in naj bo mehko. Čevelj naj bo tako mehak, da ga lahko po podplatu upognemo, če ga na obeh koncih stisnemo s prstoma. Dandanes je veliko otroških čevljev s pretrdim, negibljivim podplatom in takšnim se raje izogibajmo. Otroci naj v dobi rasti ne nosijo visokih pet, odsvetuje se tudi nošnja gumijastih obuval in natikačev, saj ti ne nudijo zadostne opore stopalnemu loku. Upoštevajmo, da otroci hitro rastejo in da zaradi tega pravi čas zamenjamo obuvalo s pravo številko. Funkcija dobrega otroškega čevlja je ta, da mu zaščiti stopalo in ne da bi z obuvalom skušali korigirati določeno deformacijo,« je še povedal dr. Županič in poudaril, da pri otrocih ortopedski čevlji ali ortopedski vložki pridejo v poštev le izjemoma.

»Za otroka je najbolje, da v poletnem času veliko hodi bos, da si s tem krepi mišice in na ta način oblikuje stopalo.«

Posebno pozornost si zaslužijo tudi obuvala za starejše. Starejši imajo namreč že tako ali tako težave s stopali, ki jih bolijo, pečejo in z leti so morda na njih nastale tudi določene deformacije.

»Zelo pomembno je, da je obuvalo za starejšega oblikovano tako, da daje stabilno oporo, po možnosti tudi v gležnju, da nima predebelih podplatov, zaradi katerih bi se starejši človek lahko spotikal, in podplati ne drsijo. Obuvalo naj daje gotovost pri hoji, stabilnost in omogoča naj varen korak.« Ortoped k temu še doda, da je dodatna previdnost potrebna pri diabetikih, ti zaradi polinevropatije pogosto spregledajo, da jih čevelj stiska ali žuli, kar ima lahko zaradi sočasno okvarjene mikrocirkulacije resne posledice. Pri diabetikih je še posebej pomembno, da je obuvalo mehko in dovolj udobno. »Ozka obuvala in visoke pete zagotovo niso primerni za starejše. Marsikakšna težava s stopali ali deformacija stopala se da ublažiti s prilagojeno obutvijo. Takšni so, na primer, višji čevlji, ki stabilizirajo gleženj, vložki, ki dajejo dodatno oporo, silikonske blazinice, ki ublažijo pritisk na določenih točkah stopala.«

Posledice za sklepe

Kakšne posledice ima lahko slaba obutev na stopalo in sklepe pri odraslih? Ali lahko slaba obutev slabo deluje tudi na ostale sklepe, kot so gležnji, kolena, kolki in morda celo na hrbtenico? Dr. Županič: »Slaba obutev lahko povzroča bolečine in deformacije stopala, najpogosteje v sprednjem delu. To so različne deformacije prstov, hallux valgus, deformacija malih prstov, kot so krempljasti, kladivasti prsti.

Pri kladivastih prstih se največkrat pojavi težava z natiski (otiščanci) v zgornjem delu prvega členka ali z natiskom v predelu blazinice prsta, tik pod nohtom – to sta najbolj izpostavljena dela, na katera pritiska obuvalo. Največkrat so ti natiski zelo boleči in zmanjšujejo kakovost življenja. Rešitev je v korekciji deformacije prsta in ne samo odstranjevanje natiskov.«

Zaradi česa nastanejo?

»Vzroki za to, da prihaja do tako deformiranih prstov, so v pretesni obutvi, kjer so prsti skrčeni in utesnjeni, pa tudi visoke pete, ki vso težo telesa prenesejo na sprednji del stopala. Težava pri visokih petah je tudi v tem, da povzročajo neravnovesje v mišicah prstov in posledično krčenje (ali deformiranje) prstov,« še pove dr. Županič.

Visoke pete pa seveda puščajo posledice tudi na drugih sklepih in hrbtenici. »Ljudje samodejno hojo prilagodimo tako, da se izognemo pritisku na boleče mesto. Posledično preobremenimo ostale sklepe in se tudi v njih pojavijo bolečine. Hoja v čevljih z visoko peto vpliva tudi na sagitalno ravnovesje.« Sagitalno ravnovesje pomeni harmonično obliko hrbtenice, ki zagotavlja kar najmanjšo porabo energije pri stanju in gibanju. Težiščnica fiziološko pada za kolki, pred koleni in pred gležnji. Za stojo tako zadošča aktivacija ene same mišice goleni in s tem se porabi kar najmanj energije.

»Če se to ravnovesje poruši (lahko tudi zaradi visokih pet), ga mora telo nekako kompenzirati. Kompenzacija se lahko kaže na več ravneh: lahko na ravni medenice, na ravni ledvene hrbtenice, vratne hrbtenice. Pri tej kompenzaciji mora telo aktivirati več dodatnih mišic in vložiti več energije, posledično se mišice utrudijo in bolijo … Težava je seveda večja pri ženskah, ki več ur dnevno nosijo pete, ki so višje od sedem centimetrov. Zato je dobro, da se obutev v teh primerih čez dan menja, da se mišice občasno pretegnejo in sprostijo.

Visoke pete povzročajo tudi druge zdravstvene težave: zaradi spremenjenega delovanja mišic na nogah prihaja do venske staze, povečanega pritiska v venskih žilah in do nastanka krčnih žil. Težave se lahko pojavijo z nohti, ki se lahko začnejo vraščati. Pojavi se lahko tudi bolečina pod stopalnicami, pa tudi artritis ali prezgodnja obraba sklepov,« posledice našteva dr. Županič.

Hallux valgus

S katerimi težavami, ki bi lahko bile posledica tega, da ne nosijo prave obutve, ljudje največ prihajajo k ortopedu?

»Največkrat so to deformacije palca ali hallux valgus, deformacije malih prstov, krempljasti prsti, kladivasti prsti, bolečine pod stopalnico, različni natiski.« Kaj pa je hallux valgus? »To je najpogostejša deformacija prstov na stopalu. Gre za deviacijo palca navzven, pogosto je palec ob tem tudi rotiran, sklep palca v stiku s stopalnico na notranji strani tvori bolečo izboklino, ki ji pravimo bunion. Koža je na tem mestu boleča in pordela. Deformacija je pri ženskah desetkrat pogostejša kakor pri moških in težave se lahko pričnejo že pri tridesetih letih, s starostjo pa se slabšajo. Največkrat ljudje pomoč pri zdravniku poiščejo šele pri petdesetih, šestdesetih letih.

Pri nastanku halluxa valgusa pomembno vlogo igra genetska nagnjenost, v ambulanti se večkrat zaradi istih težav oglasita mati in hči. Za operativno zdravljenje se odločimo takrat, ko je deformacija boleča. Obstajajo simptomatski ukrepi, ko si ljudje skušajo lajšati bolečine z različnimi blazinicami in vložki, vendar se s tem težava ne odpravi. Vseeno svetujemo, naj nosijo široke, udobne čevlje, dokler se ne odločijo za operacijo, s katero se hallux valgus edino lahko pozdravi. Ni dobro predolgo odlašati z operacijo, saj se deformacija progresivno slabša vse do stopnje, ko je potrebna zatrditev sklepa, to pa pomeni slabši funkcionalni rezultat,« opozarja dr. Županič.

Kako je videti takšna operacija?

»Najprej pri bolniku opravimo rentgensko slikanje, ki nam omogoča določitev kotov med stopalnicami in kote palca. Na podlagi meritev se odločimo, kakšno korekcijo bolnik potrebuje in kakšna operativna tehnika bo zanj najprimernejša. Pri operaciji prežagamo stopalnice, korigiramo položaj in kosti fiksiramo z vijaki ali žicami. Po operaciji bolniki dobijo poseben čevelj z višjo peto, s pomočjo katerega razbremenjujejo sprednji del stopala. Z omenjenim čevljem lahko hodijo na krajše razdalje. Operacija po navadi poteka v regionalni anesteziji, s katero začasno omrtvimo živce goleni in stopala. Analgezija traja še 24 ur po posegu, s čimer močno zmanjšamo potrebo po analgetikih. Bolnike še isti dan odpustimo iz bolnišnice. Za doma priporočamo počitek z nogo v dvignjenem položaju, obkladke ter hojo z začasnim čevljem. Slednjega po 4–6 tednih zamenjamo za udobno mehko obutev,« pojasnjuje naš sogovornik.

Ploska stopala

Starši se velikokrat prezgodaj prestrašijo in v ambulanto pridejo z malčkom ter menijo, da ima plosko stopalo. Kot pove dr. Županič, pa se v stopalu prave krivine začnejo oblikovati šele od osmega do desetega leta.

Zakaj sploh pride do ploskega stopala?

»Razlogov za to je lahko več. Največkrat je razlog disfunkcija mišic zaradi preobremenitev ob poškodbi ali debelosti, lahko zaradi vnetnih motenj (npr. pri revmatoidnem artritisu) ali pa gre za okvaro ligamentov, ki statično stabilizirajo stopalo. Ločimo fleksibilno ali fiziološko plosko stopalo in patološko plosko stopalo. Fiziološko stopalo naj bi imelo okoli 10 % otrok. Ko otrok stopi na prste, se pokaže lepo oblikovan vzdolžni stopalni lok, tudi petnica se obrne navznoter. Pri patološko ploskih stopalih pa tega ne vidimo. Pri teh gre največkrat za zaraščanje stopalnih kosti, ki je prirojena deformacija in je niti z ortopedskimi vložki niti z boso hojo ne moremo odpraviti, potrebna je operacija.

Kakor hitro se pri otroku pri desetih letih pokaže, da je stopalo plosko, je najbolje, da se z njim oglasite pri ortopedu, ki oceni, za katero vrsto deformacije gre in se odloči za nadaljnje ukrepanje,« svetuje dr. Županič in dodaja, da so patološka ploska stopala boleča, večkrat so prisotni zvini gležnja in slabša gibljivost v sklepu pod gležnjem. Pri odraslih lahko gre za prirojeno deformacijo ali za pridobljeno – če je bila pri otroku deformacija spregledana ali nepravilno zdravljena ali pa je pridobljena zaradi ohlapnosti ligamentov.

Kako se torej zdravi?

»Ukrepanje je odvisno od tega, za kakšno stopnjo ploskega stopala gre. V osnovi ločimo štiri različne stopnje. Pri prvi stopnji, kjer je prisotna samo bolečina brez vidne deformacije stopala, zdravimo z mirovanjem, namestitvijo mavca ter protivnetno terapijo. Za drugo stopnjo je značilna deformacija, vendar je stopalo korektibilno oziroma fleksibilno, tu nastopi operativno zdravljenje s premikom tetiv in stopalnih koščic. Pri tretji in četrti stopnji pa sklepe zadnjega stopala kirurško imobiliziramo v ugodnem položaju.«

Pa še o glivicah

Glivice, ki se naselijo na stopalih, povzročajo težave kar vsakemu petemu človeku. Za okužbe stopal so dovzetnejši ljudje, ki imajo bolezni perifernega žilja, perifernega živčevja, ortopedske nepravilnosti stopal in pogoste poškodbe nohtov ali kože stopal. Zelo pogoste so pri mlajših, sicer zdravih ljudeh, predvsem pri tistih, ki se veliko ukvarjajo s športom ali nosijo tesno obutev. Športna obutev iz manj zračnih materialov, tesni čevlji in sintetične nogavice razvoj okužbe še pospešujejo. Poslabšanje je pogosto v poletnem času, ko je koža zaradi potenja bolj vlažna.

ABC

A Pri otrocih ortopedski čevlji ali ortopedski vložki le izjemoma.

B Slaba obutev lahko povzroča bolečine in deformacije stopala, pa tudi drugih sklepov.

C Ko se pri desetletnem otroku pokaže, da je stopalo plosko, se z njim oglasite pri ortopedu.