Sodobni način življenja prinaša številne prednosti, ki pripomorejo h kakovosti našega življenja. Toda vsak kovanec ima dve plati in tudi sodobni način življenja ni izjema. Veliko današnjih poklicev zahteva dolgotrajno sedenje v prisilni drži, številne preživete ure za računalnikom, ljudje pogosto potožijo, da so v stresu, kar vpliva na njihovo psihosocialno stanje – in vse našteto lahko, med drugim, prispeva k pojavu neprijetnih bolečin v vratu.

Avtorica: Anja Kuhar Glišić

Vse in še več o bolečinah v vratu, različnih vzrokih zanje in načinih zdravljenja nam je zaupal asist. dr. Miha Vodičar, dr. med., specialist ortopedske kirurgije in hrbtenični kirurg z Ortopedske klinike UKC Ljubljana.

Vzroki za bolečino v vratu so številni. Lahko gre, kot rečeno, za posledice prisilne drže, nepravilnega načina spanja ali neustreznega vzglavnika, stresa, lahko je posledica hernije medvretenčne ploščice, degenerativnih sprememb, sistemskih bolezni, tudi prometnih nesreč. Ko se pojavi, si običajno skušamo pomagati sami s toplimi obkladki, masažo, masažnimi blazinami, raznimi valjčki, lahko posežemo po protibolečinski terapiji, se odločimo za fizioterapijo ali posežemo po drugih oblikah pomoči, kot je denimo manualna medicina – a kot so različni vzroki za sam pojav bolečine, so različni tudi načini zdravljenja.

Bolečina v vratu je dokaj pogosta stvar, ki pesti številne ljudi. Menda naj bi bila v Sloveniji celo drugi najpogostejši vzrok za obisk zdravnika …

Na podlagi ameriških in kitajskih epidemioloških študij naj bi približno 16 % ljudi letno trpelo za določeno obliko bolečine v vratu, kar bi, prilagojeno za Slovenijo, pomenilo, da gre na letni ravni za približno 320.000 ljudi. Študije kažejo tudi, da naj bi se bolečine v vratu malenkost pogosteje pojavljale pri ženskah.

Več bolečin v vratu se pojavlja pri ljudeh, ki dolgo časa preživijo v statičnih držah v neprijetnih položajih, v epidemioloških študijah pa zaznamo tudi psihosocialno komponento. Bolečine v vratu so torej pogostejše tudi pri ljudeh s psihosocialnimi motnjami, ugotovljena je bila povezava z zadovoljstvom na delovnem mestu ipd. Ob tem velja omeniti, da je redna telesna dejavnost preventivni dejavnik za bolečino v vratu.

Izraz ‘bolečina v vratu’ je lahko precej splošen, nekateri imajo v mislih boleča ramena in vrat, drugi ‘heksenšus’, tretji omenjajo pridružene glavobole … Kako se pravzaprav bolečina v vratu klasificira?

Definicije so lahko zelo različne. Gledano s perspektive bolnika je bolečina v vratu vsak občutek, ki povzroča nelagodje v vratu. Bolečino nato klasificiramo glede na to, ali na objektivnih merilnikih, kot so slikanja in ostale preiskave, najdemo klinične znake za vzrok ali ne. Primarno ločimo mehanično in funkcionalno bolečino v vratu. Bolečina lahko izžareva v druge dele telesa, lahko jo spremljajo glavoboli, vrtoglavice, slabše vidno zaznavanje, nevrološke senzacije in izpadi ipd.

Mehanična bolečina je definirana kot vse, kar izhaja iz anatomskih struktur vratu oz. vratne hrbtenice, v mislih imamo telesa vretenc, sklepe med njimi, sklepne kapsule, vezi itd. Funkcionalna bolečina pa je bolj ohlapno definirana, zajema vse, kar ne sodi v kategorijo mehanične bolečine, v ospredju je t. i. mišično-fascialna bolečina, ki izvira iz otrdelosti mišic oz. zatrjenih mišičnih ovojnic, pojavijo se mišično-facialni vozli ipd. Mehanična bolečina je zelo specifična, povezana z določenimi gibi, funkcionalna bolečina pa je difuzna, pekoča, običajno se pojavi v mirovanju, ko se človek umiri in ohladi, lahko onemogoča spanec, seva navzgor in povzroča glavobole, lahko seva pod lopatico in je lahko zelo neprijetna.

Kako se lotite diagnostike, ko k vam pride bolnik, ki toži za bolečinami v vratu?

Primarna diagnostika vključuje zdravnikovo anamnezo in klinični pregled, s katerima želimo ugotoviti izvor bolečine in opredeliti, za katere vrste bolečino gre. Velikokrat vrsto bolečine s samim pregledom težko določimo, zato opravimo slikovne preiskave, da ugotovimo, ali obstaja možnost mehanične bolečine. Pri diagnosticiranju bolečine v vratu si pomagamo z različnimi preiskavami, kot so rentgenski posnetki vratne hrbtenice, magnetna resonanca in računalniška tomografija; pa tudi EMG-preiskava, pri kateri z električno stimulacijo merimo prevodnost v živcih in ugotavljamo okvarjenost živca; opredelitev prizadetosti hrbtenjače ipd. Če s slikovnimi preiskavami ugotovimo, da ne gre za mehansko bolečino, sklepamo na funkcionalne motnje.

V primeru, če se bolečine v vratu v roku 14 dni ne umirijo ali se celo stopnjujejo, ne odlašajte z obiskom zdravnika. Prav tako ga obiščite, če se bolečemu vratu pridružijo tudi nevrološki izpadi, zamegljen vid, glavoboli, mravljinčenje v okončinah, pridružena bolečina v roki ali slabša moč v roki, vrtoglavica ali celo izguba kontrole nad mehurjem. Opozorilni znaki za obisk zdravnika so tudi povišana temperatura, bruhanje in občutljivost na svetlobo. Nikar pa ne odlašajte niti, če ste bili udeleženi v prometni nesreči in čutite bolečino v vratu, lahko gre za poškodovana vretenca.

Če denimo ugotovite, da gre za mehanično bolečino v vratu, kje je najpogosteje težava?

Primarno nas zanima, ali gre za utesnitev in potencialno poškodbo hrbtenjače ali spinalnih živcev, vzrokov za to pa je lahko veliko. Lahko gre za degenerativne bolezni (hernijo medvretenčne ploščice, spinalno stenozo, obrabne spremembe medvretenčnih ploščic, fasetnih sklepov, vezi), za prirojene nepravilnosti rasti skeleta, za vnetja na hrbtenici, za infekcije, tumorje, metastaze na hrbtenici itd.

Precej različni vzroki, od katerih je verjetno odvisen sam potek zdravljenja?

Vsak vzrok ima določen redosled zdravljenja. Z izjemo nekaterih težjih bolezni (tumorji, metastaze, bakterijske okužbe) večino teh stanj lahko dokaj uspešno zdravimo konservativno – z vajami, protibolečinskimi zdravili, fizioterapijo ipd. V primeru hernije medvretenčne ploščice se lahko s konservativnim zdravljenjem pozdravi 85–90 % primerov; tudi pri stenozah je konservativno zdravljenje relativno dolgo uspešno; obrabo sklepov na hrbtenici uspešno konservativno zdravimo s pomočjo injekcij, ki se aplicirajo v hrbtenico pod rentgenom. Predvsem pa se primarno spodbujata gibanje in učvrstitev notranjega vratnega mišičevja, s čimer se reši veliko težav. Naslednja stopnja so protibolečinske blokade lokalno v hrbtenico, šele potem operativno zdravljenje.

Ena od indikacij za zgodnje kirurško zdravljenje so nevrološki izpadi v primeru utesnitve živčnih struktur. Če ima denimo bolnik zaradi hernije poslabšano moč v roki, se hitro odločimo za kirurško zdravljenje. V primeru infekcij hrbtenice, tumorjev in metastaz se za zdravljenje odločamo individualno.

Kje pa so najpogostejši vzroki pri funkcionalni bolečini?

Otrdelost mišic in posledično mikropoškodb mišičnih narastišč na lobanjo ter na lopatico privedejo do bolečin na teh narastiščih, ki so zelo trdovratne in neprijetne (to strokovno imenujemo entezopatije). Pogosto gre za miofascialne vozle vzdolž trapezoidnih mišic, vzrok pa se običajno skriva v preslabi zmožnosti vratne hrbtenice oz. prešibkem notranjem vratnem mišičevju. Če imamo šibke notranje vratne mišice, naši možgani iz vratu ves čas dobivajo informacijo, da je vrat nestabilen, kar skušajo korigirati s krčem povrhnjega vratnega mišičja, kar človek najpogosteje čuti kot otrdelost v trapezoidni mišici.

Kaj pa zdravljenje funkcionalne bolečine v vratu?

Terapij v primeru funkcionalne bolečine v vratu je ogromno, ljudje lahko obiščejo kiropraktika, manualnega terapevta, osteopata. Dokler ne odpravimo osnovnega vzroka bolečine, se bo mišica ponovno zatrdila. Zato je primarno in nujno popraviti tonus in funkcionalnost notranje vratne muskulature, za kar obstajajo zelo specifične vaje, ki jih je treba redno izvajati. Žal pa je v Sloveniji tovrstno zdravljenje težje dostopno, s tem se ukvarja malo ljudi, dostop do fizioterapije v sklopu javnega zdravstva ni najboljši, čakalne dobe so dolge itd.

Mojca Ferfolja, dipl. fizioterapevtka

Za zdravo vratno hrbtenico svetuje vsakodnevno izvajanje tako krepilnih kot tudi razteznih vaj, ki nam dnevno vzamejo maksimalno 5–10 minut.

Med krepilnimi vajami izpostavi tisto, pri kateri položimo roki na čelo in nato z glavo narahlo pritisnemo vanju. Pri tem ne pride do giba, le do napetosti mišic. Sledi vaja, pri kateri desno roko položimo na desno lice in z glavo rahlo upremo vanjo, kot bi jo želeli premakniti, enako ponovimo še na levi strani. Nato sklenemo obe roki za glavo in zopet rahlo pritisnemo vanju. Vse vaje izvajamo s približno 60–70 % maksimalne moči in se izogibamo hitrim, sunkovitim gibom.

Ferfolja opozori še na pomembnost razteznih vaj, kot je denimo tista, pri kateri desno uho približamo desni rami, da raztegnemo levi del vratu, vaju pa nato ponovimo še na desni strani. Učinkovita je tudi vaja, pri kateri sklonimo brado k prsnici in glavo v zatilju z rokami pritisnemo navzdol. Ne pozabimo niti na raztegovanje lopatic – povsem enostavno pred sabo prepletemo prste rok in roki iztegnemo, dokler na hrbtu ne čutimo raztega v lopaticah.

Fizioterapevtka pa dodaja, da je treba za zdravo in dobro gibljivo vratno hrbtenico poleg redne vsakodnevne vadbe poskrbeti še za tedensko gibanje v naravi (hoja, kolesarjenje), upoštevati aktivna ter ergonomska načela na delovnem mestu (dvižna miza, sedalo, miška), poskrbeti za primerno ležišče in vzglavnik ter za redne obiske masaže za sproščanje vratne muskulature.

Preberite tudi prispevek: Vodič po različnih vrstah bolečine: od akutne do kronične

ABC

A Bolečine v vratu naj bi glede na svetovne epidemiološke podatke letno pestile približno 16 % ljudi.

B Vzroke za bolečine v vratu delimo na mehanične in funkcionalne.

C Načini zdravljenja so odvisni od izvora bolečine.