Astma je ena najpogostejših kroničnih bolezni, ima jo kar do 20 % prebivalstva. V veliki večini primerov jo bolniki dobro obvladujejo s pomočjo zdravil – inhalacijskih steroidov in bronhodilatatorjev, ki jih prejemajo s pomočjo pršil ali vdihovalnikov na suhi prah. V določenih primerih ta zdravila niso dovolj in je potrebno zdravljenje s sistemskimi steroidi ali pa tudi z novimi biološkimi zdravili.

Avtorica: Maja Korošak

Asist. Peter Kopač, dr. med., spec. int. med., nam je povedal, da pri astmi zaradi vnetja dihalnih poti pride do večjega izločanja sluzi in prevelikega skrčenja gladkih mišic v steni dihalnih poti. To povzroča simptome astme, kot so težka sapa, kašelj in pomanjkanje zraka. V katerih primerih pa gre za težko astmo? »Ko je astma zdravljena z maksimalnimi odmerki razpoložljivih zdravil, pridružene bolezni pa so obvladane, a bolnik kljub temu še ima poslabšanja, govorimo o težki astmi.«

Katere pa so pridružene bolezni oziroma tiste, ki poslabšujejo astmo? »Dejavnika, ki močno poslabšujeta astmo in na katera lahko bolnik vpliva sam, sta kajenje in debelost. Pridružene bolezni so na primer alergijski rinitis, bolezni želodca, kot so gastroezofagealna refluksna bolezen, kadilska okvara pljuč in druge redkejše bolezni. Astmo lahko spremljajo oziroma jo poslabšujejo še nepravilni način dihanja, disfunkcija glasilk, okužbe z glivami …«

Zdravljenje težke astme

Težka astma se zdravi z močnejšimi zdravili, ki vplivajo na imunski sistem – sistemskimi steroidi. Vendar pa, kot pove dr. Kopač, imamo danes možnost zdravljenja tudi z biološkimi zdravili. Žal to zdravljenje ni primerno za vse vrste bolnikov z astmo. Zakaj ne? »Biološko zdravilo deluje na določeni del imunskega sistema. Zato je treba bolnika natančno pregledati in preiskati, da ugotovimo, ali je pri njem v ospredju takšen tip astme, ki bo dobro odgovoril na zdravljenje z biološkimi zdravili.«

Kaj so biološka zdravila?

Dr. Kopač: »Biološka zdravila se od kemičnih zdravil razlikujejo po tem, da so kompleksnejša, proizvajajo pa jih žive celice. Delujejo tarčno in natančneje kakor druga zdravila. Natančno lahko uravnavajo delovanje tistega dela imunskega sistema, ki deluje preveč ali premalo. Sistemski steroidi zavirajo delovanje imunskega sistema v celoti, biološka pa zavirajo le del imunskega sistema, in sicer tistega, ki je v okvari. Ker je pri bolniku z astmo lahko v ozadju več različnih motenj v delovanju imunskega sistema, moramo skrbno pretehtati, ali je ta bolnik lahko kandidat za zdravljenje z biološkim zdravilom.«

Katere vrste astme pa se lahko zdravi z biološkimi zdravili? »Temu tipu astme rečemo ‘T2 astma’ in pri teh bolnikih je bolj prisotno eozinofilno vnetje. V periferni krvi in v dihalnih poteh je prisotna višja vrednost krvnih celic, ki se imenujejo eozinofilci in ti povzročajo astmo. Ti bolniki imajo pogosto poleg astme tudi klinično pomembno izraženo alergijo. Trenutno sta eozinofilna in alergijska astma edini obliki astme, ki se lahko zdravita z biološkimi zdravili. V razvoju so seveda še druga biološka zdravila, vendar bo potrebnega še nekaj časa, preden bodo postala dostopna,« razlaga dr. Kopač.

Uspešnost zdravljenja

Kako poteka zdravljenje? Prva aplikacija biološkega zdravila poteka v času enodnevne bolnišnične obravnave, vse nadaljnje pa ambulantno. Zdravilo bolnik prejme s podkožno injekcijo. Odmerke prejema v razmiku od dveh do osmih tednov, odvisno od vrste zdravila. Bolnik mora pri zdravljenju sodelovati in upoštevati navodila zdravnika. Od stranskih učinkov največkrat nastaneta oteklina in rdečina na mestu vnosa zdravila. Redkeje imajo bolniki znake, podobne blagemu prehladnemu obolenju, in blage bolečine v mišicah, ki so prehodne narave. V literaturi so opisane tudi hude preobčutljivostne reakcije, ki jih pri naših bolnikih za zdaj niso opazili.
Dr. Kopač poudari, da zdravila ne dajejo bolnikom, ki nimajo alergijske ali eozinofilne astme, tudi če je ta težka. Za te oblike astme biološka zdravila še niso dosegljiva.

Z biološkimi zdravili se v svetu zdravi že petnajst let. Pri skrbno izbranem bolniku je uspešnost zdravljenja zelo dobra. To pomeni, da v večini primerov lahko sistemski steroid ukinejo ali vsaj pomembno zmanjšajo odmerek in je astma dobro urejena brez večjih poslabšanj. Ob tem, da bolnik še vedno potrebuje zdravljenje z inhalacijskimi zdravili. Pomembno se zmanjša število poslabšanj in s tem povezanega bolniškega staleža in hospitalizacij.

Zakaj pa je pomembno, da se uporaba sistemskega steroida čim bolj zmanjša? »Sistemski steroidi so sicer zelo dobro in učinkovito zdravilo, vendar imajo zelo veliko neželenih stranskih učinkov pri bolnikih, ki jih jemljejo dolgo časa. Biološka zdravila imajo manj stranskih učinkov in zato je cilj zdravljenja z biološkimi zdravili tudi zmanjšanje ali ukinitev zdravljenja s sistemskimi steroidi,« za konec pojasni dr. Kopač.

Zgodba bolnice

Nisem več verjela, da je lahko bolje

Mojca Boh je univerzitetna diplomirana inženirka geodezije, ukvarja pa se z geografskimi informacijskimi sistemi. V službi v Energetiki Ljubljana so ji od vedno zelo pomagali in skušali delovni prostor prilagoditi njenim zdravstvenim težavam. Zamenjali so pod, ogrevanje pa zamenjali za ogrevanje s paneli. To ji je delo precej olajšalo, a vseh dejavnikov, ki so pri njej povzročali napade astme, se ni dalo odpraviti. Dogajalo se je, da je bila po mesec ali mesec in pol na bolniški, prišla nazaj v službo in čez kakšen teden ali dva so jo spet odpeljali v bolnišnico.

Astma je bila njena stalna spremljevalka. Pri enem letu starosti je imela prvi napad. »Starši sprva niso niti vedeli, kaj to je,« pripoveduje Mojca. V letih, ki so sledila, so jo vsaj enkrat na mesec morali odpeljati v bolnišnico, kjer je takrat dobivala injekcije zdravila. Po tistem se ji je stanje v trenutku izboljšalo.

55 let hudih težav

Tako je šlo iz meseca v mesec in vse otroštvo. Najtežje je bilo spomladi, ko je vse začelo cveteti. »Če smo šli kam na podeželje, imeli smo vikend hišico, je bil zame škodljiv tudi prah. Izkazalo se je, da imam poleg astme tudi več vrst hudih alergij na prah, na določeno hrano, na pršice …« Ko so začeli paziti in se alergenom izogibati, se ji je stanje malce izboljšalo. Vsem stvarem pa se ni mogla izogniti in bolezen je z leti napredovala. Prvo nosečnost je v celoti preživela v bolnišnici Golnik, prav tako je po porodu več časa preživela v bolnišnici kakor doma.

Nenehno je jemala kortikosteroide, ki pa imajo nekaj stranskih učinkov. Pri njej so nastopile bolečine v želodcu kot posledica vnetja zaradi zdravil. Tako je dodatno morala paziti pri hrani. Leta so minevala, astma pa je še kar vztrajala. Vsako virusno obolenje jo je prizadelo močneje kakor bi zdravega človeka. »Pri meni je virus udaril neposredno na pljuča, takoj je bila pljučnica, prehlada sploh nisem poznala. Vedno je seveda sledil postopek zdravljenja.« Poslabšanja so se pojavljala zaradi kakšnega virusa ali pa zaradi stika z alergenom. Kot se spominja, so bila ta poslabšanja vedno zelo hitra. Kmalu po prvih znakih so pri njej že klicali reševalno vozilo.

Odločitev za biološka zdravila

Njena izbrana zdravnica, Lilijana Ločniškar, dr. med., je nekoč prišla s predavanja o bioloških zdravilih in se odločila, da bo njeno dokumentacijo poslala v Kliniko Golnik. »Po 55 letih zdravljenja človek težko verjame, da bi lahko še kaj pomagalo. A ko sem prvič stopila v ordinacijo, sem dobila močan občutek, da se bo nekaj spremenilo na bolje. Zdravnica dr. Sabina Škrgat je name naredila močan vtis. Njeni odločnost in prijaznost ter strokovnost so me prepričali. Še preden sem prišla, se je zelo poglobila v mojo zdravstveno dokumentacijo«.

A je trajalo še cela štiri leta, da je lahko dobila biološka zdravila. »Temeljito so me pregledali in tudi po tem se zdravnica še ni mogla odločiti, ali sem primerna kandidatka za ta zdravila ali ne. Na začetku so namreč videli težavo tudi v želodcu. Želeli so najprej ugotoviti, ali astma izvira tudi iz težav z želodcem.« Zato so se dogovorili, da je najprej šla na strogo dieto, ki je izključevala morebitne alergene. Po enem letu, ko je bil želodec že popolnoma umirjen, pa so videli, da je astma še vedno enaka. Takrat šele so prešli na biološka zdravila.

Novo življenje

Zdaj jih prejema deset mesecev. Kot pove, se ji je življenje neizmerno spremenilo na bolje. »Niti trenutka prejšnjega življenja ne morem primerjati s tem, kako dobro lahko živim zdaj. Nič več nimam okužb, ni več težkega dihanja, zelo sem zmanjšala odmerek vsakodnevnih zdravil. Vsak dan veliko hodim … Že zjutraj se zbudim z veliko energije, dobro se počutim,« pripoveduje z navdušenim glasom. Pred tem si ni znala razlagati, kako to, da jo tudi stopala tako močno bolijo. Ko je začela jemati nova zdravila, so bolečine v njih prenehale.

Prav tako so izginile bolečine v hrbtenici. Ker z astmo zdaj nima več težav, telo prejme več kisika, poleg tega se lahko več giblje in njeno počutje je odlično. Še vedno s sabo nosi bronhodilatator, a ga včasih tudi pozabi, saj ga tako rekoč ne potrebuje več. Biološko zdravilo dobiva v obliki injekcij in te se aplicirajo v podkožno tkivo, kjer koli na telesu. Občasno po tej injekciji začuti rahlejši glavobol ali pa se dva ali tri dni počuti nekoliko slabše, vendar niti ne vedno.

V času, ko sva se pogovarjali, je ravno začenjalo cveteti. Ali jo to letos kaj moti? »Ne, nikakršnih težav nimam. Očitno je zdravilo vplivalo tudi na moje alergije. Nekoč si nisem upala na obisk k prijateljem, ker so imeli v stanovanju mačka. Pred kratkim pa sem bila pri njih na nekem praznovanju – brez težav.«

Mojca Boh pa poudarja, da je resnično treba delati z roko v roki z zdravnikom. »Treba mu je zaupati, se držati njegovih navodil in verjeti, da bo pomagalo. Stvari se potem same odvijajo v pozitivni smeri.« Pri hrani je še vedno nekoliko pazljivejša: odpovedala se je kruhu, mleku in mlečnim izdelkom. Ostalo lahko je vse.

Ali so ji že povedali, koliko časa bo trajalo njeno zdravljenje? »V prvi fazi naj bi zdravljenje trajalo pet let. Po petih letih bodo zdravljenje ustavili in potem bodo videli, kakšno bo stanje. Lahko da bo še naprej dobro, če pa ne, bodo zdravila ponovno uvedli,« za konec še razloži Mojca Boh.