Osnova našega zdravja je dobro delujoč imunski sistem. Kdaj in zaradi česa je lahko slednji oslabljen? Lahko sami poskrbimo za to, da do porušenja sploh ne pride? Kako si lahko pomagamo v primeru, da nismo poskrbeli za preventivo?

Avtorica: Katja Štucin

Imunski sistem je kompleksen obrambni sistem človeškega telesa, je jasna asist. dr. Jasna Omersel, mag. farm., ki izpostavlja, da je njegova naloga učinkovito prepoznavanje in odstranjevanje patogenov iz našega organizma. Zavedati se moramo, da so celice in ostale komponente imunskega sistema dejavne vsak dan, 24 ur na dan, več desetletij, skozi celotno naše življenje.

Kompleksno delujejo in se bojujejo, ne samo proti tujkom, temveč tudi proti škodljivim zunanjim dejavnikom, uravnavajo nihanja, ki nastanejo zaradi osebnih in socialnih dejavnikov (prehranjevalne navade, debelost, stres, kajenje, premalo gibanja, socialni status …) in se spopadajo z neizogibnimi notranjimi dejavniki, kot sta staranje in celični metabolizem.

Srečo imamo, da se obnavljajo, učijo, prilagajajo in si tudi zapomnijo. Predvsem pa, kot rečeno, odstranjujejo patogene iz organizma. »Največkrat govorimo o odstranjevanju virusov in bakterij iz telesa, seveda pa igra imunski sistem ključno vlogo tudi pri obrambi pred glivami in paraziti, le mehanizmi odstranitve so drugačni.«

Imunski sistem sestavljajo organi oziroma tkiva, celice in številne druge efektorske molekule. Med temi so seveda vsem najbolj poznana protitelesa, ki se neposredno vežejo na bakterije ali viruse in s tem »signalizirajo« ostalim imunskim celicam, da sprožijo mehanizme odstranjevanja tujka iz organizma. Za učinkovito delovanje imunskega sistema je potrebno uglašeno delovanje vseh naštetih komponent. Po besedah Omerselove je imunski sistem oslabljen takrat, ko se težje upira oziroma težje premaga virusno, bakterijsko ali glivično okužbo, tudi takšno, ki jo je sicer kdaj prej že uspešno premagal in na našem organizmu ni pustila dolgotrajnejše utrujenosti.

Telo nas opozarja

Včasih se nam zgodi, da smo preprosto izčrpani. Mnogi znamo prisluhniti svojemu telesu in tako prepoznamo tovrstne znake, ki so hkrati opozorilo, da je v takšnem stanju tudi naš imunski sistem. »Pri sicer zdravi osebi z običajno ustreznim imunskim odzivom lahko zaradi zunanjih dejavnikov (npr. stres, neustrezna prehrana, nosečnost) pride do začasnega upada njegovih funkcij, potem se ta začasna izčrpanost kaže kot povečana dovzetnost za okužbe (bakterijske, virusne ali glivične); tudi okužbe s slabo kužnimi mikrobi, ki nam sicer ne povzročajo težav.

Okužbe so pogostejše in večkratne (kronične), težje je celjenje ran, prihaja lahko do večkratnih stanj rahlo povišane telesne temperature, vse to pa vodi do splošne utrujenosti in pomanjkanja energije,« izpostavlja dr. Jasna Omersel in dodaja, da ne smemo pozabiti tudi na osebe, pri katerih imunski sistem deluje šibko zaradi prirojene genetske okvare, govorimo o t. i. imunskih pomanjkljivostih. Tudi pri teh bolnikih so namreč opozorilni znaki pogoste in dolgotrajnejše okužbe, pojavijo se lahko tudi avtoimunske bolezni in rak.

Pri teh stanjih je ključna zgodnja diagnoza in ustrezno zdravljenje. »Ko opazimo te opozorilne znake in se hkrati celo sami zavedamo, da smo v nekem določenem obdobju s svojim življenjskim slogom telo preobremenili, se moramo zavedati, da smo (pre)obremenili tudi naš imunski sistem. Če je sicer deloval učinkovito, potrebuje čas in hranila, da se vzpostavi v optimalno stanje. Torej, po potrebi spremenimo prehrano, začasno povečamo vnos hranil, ki okrepijo delovanje imunskega sistema in telesu damo telesni in duševni počitek – dovolj spanja, mirnejši vsakodnevni ritem,« opozarja dr. Omerselova.

Poskrbimo za odpornost

Za odpornost telesa pa moramo skrbeti skozi vse leto in ne samo v času, ko zbolimo, saj bo le tako naš imunski sistem dobro pripravljen.

Poskrbimo za zdravo, raznovrstno prehrano, se izogibajmo razvadam, kot so alkohol, kajenje, premalo spanja, in imejmo pravo mero dejavnosti.

Kaj pa pomeni prava mera?

»Vrsta gibanja oziroma vadbe mora biti prilagojena glede na starost in zmožnosti posameznika, ne nazadnje pa mora v vadbi tudi uživati, se počutiti varnega, varno vodenega. To je pomembno predvsem pri starostnikih, ki imajo recimo pridružene kronične bolezni ali so telesno šibkejši, in tistih, ki dolgo niso bili športno dejavni, pa si želijo dejavnosti uvesti v svoj vsakdan. Drži pa, da študije potrjujejo protivnetne učinke redne zmerne telesne vadbe, do neke mere tudi krepitev imunskega odziva proti virusom in bakterijam in tudi upočasnitev staranja imunskega sistema.

Morda lahko glede količine gibanja kratko povzamemo bistvena priporočila Svetovne zdravstvene organizacije.

• Za odrasle (18–64 let) je priporočeno vsaj 150 minut zmerne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden, dvakrat tedensko izvajanje vaj za mišično moč in vzdržljivost.
• Pri starosti nad 65 let pa trikrat tedensko vaje za ravnotežje.
• Za otroke je priporočljiva vsaj ena ura zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti na dan, trikrat tedensko visoko intenzivna telesna dejavnost, vsaj tolikokrat tudi vaje za mišično moč in kosti.«

Za odpornost sicer poskrbimo tudi z duševno umirjenostjo, ki jo lahko dosežemo s kreativnostjo na nekem področju, umetniškim ustvarjanjem in sproščanjem, ki preko živčnega sistema deluje pozitivno na imunski sistem in ga spodbuja k optimalnemu delovanju, še dodaja asist. dr. Jasna Omersel, mag. farm.

Starost in spol vplivata na imunski sistem

Staranje izrazito spremeni kakovost in kvantiteto imunskega odziva. Po 60. letu je v tem oziru zaznati dramatične spremembe, ki se dogajajo do konca življenja. »Primer vidnih razlik v praksi je, ko je neka starejša oseba cepljena, je pri njej odziv na cepljenje v primerjavi z mlajšo osebo drugačen, podobnost in koncentracija protiteles je manjša. Dokazano pa se s starostjo nad 60. let poveča tudi pojavnost pasavca zaradi reaktivacije virusa Varicela zoster, ki v otroški dobi povzroča norice, pri starostnikih pa so pogostejše in velikokrat tudi smrtne bakterijske pljučnice, infektivni endokarditisi, tetanus, pogostejše so tudi številne avtoimunske bolezni.«

Ne samo starost, tudi spol vpliva na imunski sistem. Ne nazadnje velja dodati, da je zelo pomembno zavedanje, da že samo hormonska razlika med spoloma delno določa smer in intenziteto imunskega odziva. »Grobo rečeno, estrogen ojača imunski odziv, progesteron in androgeni pa ga zmanjšujejo in delujejo protivnetno. Številne imunske celice imajo na svoji površini receptorje za estrogen, vezava nanje pa aktivira celice, usmerja njihovo diferenciacijo in odziv, za katerega pa danes vemo, da je odvisen od koncentracije prisotnega estrogena. To pomeni, da specifična obdobja v življenju ženske – reproduktivno obdobje in menstrualni cikel, nosečnost, menopavza pomenijo spremembo v odzivu na viruse in bakterije.

Znano je tudi, da je estrogen pomemben sokrivec za večjo prevalenco avtoimunskih bolezni, nihanja estrogena pri ženskah pa vplivajo tudi na dejavnost in potek že prisotne bolezni. To je zlasti pomembno v nosečnosti in po porodu, ko so koncentracijska nihanja hormonov velika in je potrebno vseskozi ustrezno skrbeti za zdravje nosečnice in ploda.«

Na imunski sistem vplivajo še …

V resnici za sintezo in učinkovito delovanje imunskih celic in ostalih komponent imunskega sistema potrebujemo vsa hranila, med njimi maščobe, ogljikove hidrate, beljakovine, vitamine in minerale, študije kažejo tudi na imunomodulatorne učinke vlaknin v črevesju.

»Pri tem imam v mislih delovanje hranil v smislu, da to neposredno vpliva na nastanek in diferenciacijo imunskih celic, na dejavnost celičnih encimov, izločanje topnih efektorskih molekul iz imunskih celic, pojasnjuje dr. Omerselova. Seveda moramo biti pozorni, da ne zaužijemo preveč vitaminov in mineralov, ker nam to lahko škoduje. »Še največkrat se zgodi, da pride do draženja gastrointestinalnega trakta, driske, posledice pa so lahko tudi hujše.

Pomembno je izpostaviti, da med minerali ločimo t. i. makro minerale, to so tisti, ki jih telo potrebuje v večjih količinah, in elemente v sledovih, ki jih telo potrebuje v nižjih koncentracijah.

Tudi pri vitaminih ločimo tiste, ki so vodotopni (C, vitamini B) in se v primeru previsokega odmerka lahko izločajo skozi ledvica v urin in/ali blato ter le redko povzročijo kakšne znake akutne toksičnosti.« Sicer pa so za krepitev imunskega sistema pomembni tudi probiotiki in prebiotiki, saj vplivajo na sestavo in raznolikost mikrobiote. »Z vnosom prebiotikov lahko spodbujamo rast in vplivamo na dejavnost zdravju koristnih bakterij. Z vnosom probiotikov (tj. živi mikroorganizmi) pa lahko vplivamo na poselitev črevesja z zdravju koristnimi mikroorganizmi, ki izpodrinejo in uničujejo patogene mikroorganizme, s sproščanjem številnih metabolitov in signalnih molekul pa vplivajo na sintezo in razvoj limfocitov T in zaščitnih sluzničnih protiteles.

Najbolj nam je zagotovo poznana učinkovitost probiotikov pri zdravljenju bakterijske ali virusne driske, ki lahko nastane ob antibiotičnem zdravljenju. Ob jemanju probiotikov se trajanje driske skrajša, njen klinični potek je blažji.« Zdrava, torej raznovrstna in številčno zadostna, črevesna mikrobiota danes postaja eden izmed ključnih dejavnikov preventivne medicine. Ne nazadnje pa lahko v tem okviru omenimo tudi rastline z imuno stimulativnim delovanjem.

Ameriški slamnik in zdravilne gobe

»Izpostavila bi ameriški slamnik, ki je ena izmed najbolj proučevanih zdravilnih rastlin, in zdravilne gobe. Današnja uporaba ameriškega slamnika je indicirana za kratkotrajno preventivo in zdravljenje prehladov. Rezultati številnih študij kemizma, farmakološke študije na celičnih in živalskih modelih ter klinične raziskave so potrdile, da spojine vodnega in/ali etanolnega izvlečka ameriškega slamnika delujejo blago protibakterijsko, protivirusno in protivnetno. Povzročijo namreč aktivacijo levkocitov.

Takšni aktivirani nevtrofilci in makrofagi učinkoviteje »požirajo« viruse, bakterije in tumorske celice, »prikličejo« na mesto okužbe ostale imunske celice, povečano je tudi izločajo efektorskih molekul, ki ojačajo imunski odziv.

Med zdravilnimi gobami so na našem trgu zagotovo najbolj poznani pripravki svetlikave ploščenke, med bolj raziskanimi so še užitni nazobčanec, velika zraščenka. Laboratorijske in klinične raziskave so nakazale ali potrdile tudi imuno stimulativne učinke spojin številnih gob in podprle njihovo protivnetno, protivirusno, protimikrobno, protitumorno delovanje. Spojine pa naj bi preventivno delovale tudi na srčno-žilni sistem.« Priporočila številnih zdravstvenih organizacij so sicer, da uživanje prehranskih dopolnil, multivitaminskih in multimineralnih pripravkov ni potrebno za zdrave odrasle osebe, ki imajo uravnoteženo prehrano in zdrav življenjski slog.

»Takšno je tudi moje mnenje, se pa strinjam, da se v telo dodatno vnesejo dodatna hranila, kadar gre za posebne skupine ljudi ali okoliščine, denimo nosečnice in doječe matere, ženske, ki nameravajo zanositi/v prvem tromesečju nosečnosti (dodaten vnos folne kisline), otroci (npr. vitamin D), osebe s črevesnimi boleznimi (npr. celiakija, Chronova bolezen), starostniki, v določenih primerih tudi vegetarijanci. Govorim o primerih, ko so potrebe po hranilih, ki podpirajo delovanje imunskega sistema, povečane ali pa je izkoristek hranil iz prehrane močno zmanjšan. Sama po prehranskih dopolnilih (vitamini, minerali, antioksidanti) posežem ob prehladu ali v obdobju večjega napora, psihološkega stresa, saj je takrat običajno porušena tudi tista navada uravnotežene prehrane in splošno zdravega življenjskega sloga,« še zaključuje dr. Jasna Omersel.

ABC 

A Imunizacija je naraven ali umeten postopek, s katerim dosežemo odpornost proti neki specifični okužbi oz. imunost.

B Imunski sistem z namenom obrambe pred zunanjimi in notranjimi grožnjami pri človeku deluje celo življenje.

C Za odpornost telesa moramo skrbeti skozi vse leto in ne samo v času, ko zbolimo.