Poznamo številne alergijske bolezni, o katerih se govori vse več in več. Njihova pojavnost se namreč povečuje. Kaj pa je alergijska kontaktna preobčutljivost? Kakšne so njene posledice? Je ozdravljiva? Kako pogosto se pojavi? Tematiko nam je osvetlila Mojca Bizjak, specialistka dermatovenerologije s Klinike Golnik.

Za začetek najprej pojasniva, kaj pravzaprav je kontaktna preobčutljivost.

O preobčutljivosti na splošno govorimo, ko neka snov pri določeni osebi povzroči ponovljive simptome in klinične znake po izpostavljenosti v količini, kakršno zdrave osebe brez težav prenesejo. Alergijsko kontaktno preobčutljivost posreduje imunski sistem, ki reagira na določen kontaktni alergen.

Kakšni so simptomi, kako se bolezen izrazi?

Alergijska kontaktna preobčutljivost se izrazi na koži ali sluznicah na mestu neposrednega stika s kontaktnim alergenom. To so običajno majhne snovi, ki so sposobne prehajati skozi vrhnji sloj kože. Preobčutljivost se na koži najpogosteje pokaže kot alergijski kontaktni dermatitis. Gre za vnetno reakcijo, pri kateri je koža pordela, srbeča in se lušči. Srbenje je lahko zelo moteče. Pri izrazitejših oblikah se lahko pojavijo še oteklina, mehurji ter rosenje s predeli ranjene kože. Zaradi praskanja se lahko razvije tudi bakterijska okužba. Če stik kože z alergenom vztraja, lahko dermatitis preide v kronično fazo, v kateri se poleg zadebeljenih srbečih predelov kože pojavi tudi grobo luščenje z bolečimi razpokami.

Alergijski kontaktni dermatitis se lahko pojavi kjerkoli na telesu. Običajno je nesimetričen. Večinoma nastopi 24 do 48 ur po izpostavitvi alergenu. Treba pa ga je ločiti od bolezni, kot so atopijski dermatitis, seboroični dermatitis, glivična okužba kože, luskavica in mnoge druge. Kontaktna alergija se lahko pojavi tudi kot zaplet pravkar naštetih bolezni.

Poseben primer kontaktne preobčutljivosti je kontaktna urtikarija, pri kateri določene beljakovine v hrani, ki so bistveno večje od »običajnih« kontaktnih alergenov, po stiku s kožo povzročijo takojšnji nastanek kratkotrajne srbeče otekline, ki se imenuje urtika ali koprivka. Če se kontaktna urtikarija večkrat ponovi, lahko nastane tudi dermatitis.

Kateri so tisti alergeni, ki jo povzročajo?

Alergijsko bolezen izzove že nizka količina alergena, ki se običajno nahaja v našem vsakdanjem okolju. Pri bolnikih, ki smo jih na Kliniki Golnik zadnja leta testirali z našo rutinsko uporabljeno osnovno serijo kontaktnih alergenov, prevladujejo pozitivni testi na kovini nikelj ter kobalt (nahajata se v pirsingu in drugem nakitu, kovancih in številnih drugih predmetih), dišave (v kozmetiki in čistilih), parafenilendiamin (v tetovažah, barvah za lase in drugih virih), določene konzervanse (v kozmetiki, izdelkih za gospodinjstvo ter industrijskih izdelkih), propolis in nekatere snovi, ki se nahajajo v rastlinah, pacienti pa prihajajo v stik z njimi tudi preko tako imenovane »naravne« kozmetike. Ob tem beležimo še pozitivne teste na sestavine gume, lokalna zdravila in druge.

Kako se postavi diagnoza?

Diagnozo postavimo na podlagi podatkov, ki jih pridobimo od bolnika (kaj nanaša na kožo, kakšen poklic opravlja, kateri so njegovi hobiji …), videza kože in izvida testov alergije. Na vzročni alergen lahko posumimo že na podlagi lokacije vnetja. Dermatitis v predelu popka lahko povzročijo na primer kovine (v gumbu, pasu …), dermatitis na stopalih snovi v čevljih (sestavine gume, sestavine lepil, barve, krom v usnju …), dermatitis na obrazu pa sestavine kozmetike (dišave, konzervans metilizotiazolinon …).

Kako poteka testiranje na kontaktne alergene?

Vzročni alergen lahko potrdimo z epikutanim oziroma krpičnim testiranjem, ki se ga opravlja v mnogih dermatoloških ambulantah oziroma ustanovah po Sloveniji. Opravljamo ga tudi na Kliniki Golnik. Običajno uporabimo približno 30 vnaprej pripravljenih pripravkov kontaktnih alergenov. Glede na osumljeni alergen lahko uporabimo tudi druge pripravke (npr. dentalne). Opravimo lahko še testiranje z alergeni, ki jih posamezniki prinesejo iz domačega ali delovnega okolja, za katero pa obstajajo omejitve. Neznanih snovi ne smemo testirati. Testiranje zahteva vsaj tri obiske v sedmih dneh. Do tretjega obiska mora koža na testiranem predelu ostati suha. Na hrbet se nalepi posebne obliže s pripravki alergenov. Po 48 urah se jih odstrani, testirani predel pa nato dvakrat vrednoti zdravnik. Pri pozitivnem testu se pojavi srbeča vnetna reakcija kože. Poudariti je treba, da s testi alergije le potrdimo prisotnost za alergen specifičnih imunskih celic (senzibilizacijo). Pozitiven test brez ustrezne klinične slike ne potrdi diagnoze alergijske bolezni.

Kaj pa zdravljenje? Je odvisno od posameznika do posameznika, je odvisno od točno določenega alergena?

Prvi korak je popolno izogibanje vzročnemu alergenu, kar pa ni vedno enostavno. Bolnik mora poznati, kje se alergen nahaja, kateri so navzkrižni alergeni ter se jim strogo izogibati. Na deklaracijah kozmetike so alergeni navedeni z oznakami INCI (International Nomenclature of Cosmetic Ingredients). S protivnetnim zdravljenjem je treba začeti ob prvih znakih vnetja in nadaljevati do popolnega izboljšanja. Osnovna protivnetna zdravila so lokalni glukokortikoidi, ki obstajajo v različnih oblikah. Vrsto zdravila izbere zdravnik na podlagi jakosti in lokacije dermatitisa. Vrsta alergena običajno ne vpliva na izbor zdravila. Za obraz, pazduhe in dimlje se predpiše le najšibkejše lokalne glukokortikoide. Pretiran strah pred neželenimi učinki teh zdravil, ki pogosto ni utemeljen, pa lahko povzroči nezadostno zdravljenje pri mnogih bolnikih. Pri hujših težavah je včasih potrebno zdravljenje v obliki tablet. Ta zdravila običajno predpisujejo specialisti v bolnišničnih dermatoloških ustanovah. Pri dlje časa trajajočem dermatitisu je še posebej pomembna tudi zaščita kože pred nepotrebnim draženjem ter reden nanos negovalnih mazil.

Je možna popolna ozdravitev?

Senzibilizacija v večini primerov vztraja vse življenje. Metode specifične desenzibilizacije, kot jih izvajamo na primer pri preobčutljivosti za kožekrilce ali cvetni prah, niso učinkovite.

Obstajajo določeni poklici s povečanim tveganjem za razvoj tovrstnih težav. Nam lahko izpostavite kakšen primer?

Osebe, ki so pogosto izpostavljene vodi, kemičnim dražljivcem (milom, detergentom, oljem …) ter fizikalnim dejavnikom (drgnjenju kože, vročini, mrazu …), še posebej pa tisti z atopijskim dermatitisom, imajo zaradi okvarjenega vrhnjega sloja kože povečano tveganje za razvoj alergijskega kontaktnega dermatitisa. Kontaktni alergeni namreč lažje prehajajo skozi kožo, kar omogoča razvoj prve faze bolezni, v kateri nastanejo za alergen specifične imunske celice (senzibilizacijo). Ker je koža rok med najpogosteje izpostavljenimi lokacijami, je bolezen pogosta med frizerji, mehaniki, gradbenimi delavci, cvetličarji, kuharji, peki in mnogimi drugimi poklici. Neredko morajo zaradi težav s kožo celo zamenjati svoj poklic.

Za konec nemara ne bi bilo odveč, da izpostaviva še nekaj dejstev o pogostosti, tudi glede na starost ter spol.

Alergijski kontaktni dermatitis je pogosta bolezen, ki se lahko pojavi v vseh življenjskih obdobjih. Kronični dermatitis rok prizadene 1–4 % populacije. Pri naših testirancih v zadnjih letih ni statistično značilnih razlik v obolevnosti glede na spol.