Bolečina je neprijetna čutna in čustvena izkušnja, povezana z dejansko ali pogojno poškodbo tkiva. Bolečina je lahko prisotna tudi, ko v resnici zanjo ni nikakršne telesne osnove (poškodbe ali bolezni). Danes poznamo veliko metod lajšanja ali zdravljenja bolečine, ki pa so pogojene z vrsto bolečine za katero trpimo.

Avtorica: Adrijana Gaber

Akutna bolečina

Obstajata dve vrsti bolečin – akutna in kronična. Akutna bolečina traja kratek čas in vzrok zanjo je običajno znan. Danes jo že zelo dobro razumemo in lajšamo. Ta bolečina nas opozarja, da je v telesu nekaj narobe, da smo zboleli ali se poškodovali. Praviloma je sorazmerna s stopnjo poškodbe. Traja omejen čas in ko je vzrok zanjo odpravljen, tudi mine. Dobro reagira na zdravljenje s protibolečinskimi zdravili, običajno pa hkrati zdravimo tudi vzrok bolečine.

Kronična bolečina

Ko bolečina traja dlje časa, kot je pričakovano zdravljenje bolezni ali poškodbe, govorimo o kronični bolečini. To je tista bolečina, ki ostane tudi po tem, ko osnovni vzrok bolezni ali poškodbe izgine, ali kadar vzroka ni mogoče odstraniti. Taka bolečina postane bolezen sama po sebi. Kronično bolečino delimo na bolečino, ki se pojavi pri bolnikih z rakom, in na bolečino, ki ni posledica raka. Slednja je lahko dolgotrajna in zelo zahtevna za zdravljenje.

Težave se stopnjujejo takrat, ko kronična bolečina traja več kot šest mesecev. Pogosto ob tem prihaja tudi do motenj spanja in razpoloženja, lahko se pojavi depresija. Kronična bolečina ni samo podaljšana akutna bolečina, ampak gre za določene spremembe v bolečinskem sistemu in v možganih. V nekaterih primerih je kronična kostno-mišična bolečina, kamor spada tudi bolečina v križu, bolezen sama po sebi in ne samo simptom bolezni.

Kineziotaping

Kineziotaping je sodobna, napredna tehnika, ki se je najprej uporabljala v programih rehabilitacij po poškodbah in operativnih posegih. Ker deluje tudi preventivno in protibolečinsko, so jo za svojo takoj sprejeli športniki. Kineziotrakovi so tanki in elastični ter samolepilni, z njimi si lahko lajšamo bolečine, poleg tega pa tudi zmanjšujejo otekline in vnetja, podpirajo sklepe in mišice. Kineziotaping je namenjen vsem – ne glede na starost. Uporablja se lahko tudi pri otrocih in najstnikih, nosečnicah ter celo pri živalih.

Kako delujejo kineziotrakovi? Ob poškodbi se med kožo in vneto mišico pojavi stiskanje. Mišica nabrekne in tišči navzven, koža in fascije pa v nasprotni smeri. Zaradi tega se stisnejo tudi mezgovnice z limfo, krvne žile in receptorji za bolečino v živčevju. Zaradi tega je limfna drenaža slabša, kroženje krvi je upočasnjeno, živčevje pa zaznava bolečino. Kineziotrak, ki ga nalepimo na površino, povzroči dvig kože in fascij, s tem se pritisk zmanjša. Pri tem se razširijo tudi žile in mezgovnice, izboljšata se cirkulacija krvi in odtok limfe. Prav tako niso več stisnjeni receptorji za bolečino v živčevju, zato mine tudi bolečina.

Kineziotaping se najpogosteje uporablja pri zvinih in nategih, edemih in otekanju, poškodbah podkožnih tkiv zaradi udarcev, modricah, artritisu in burzitisu (vnetje burse, sluzne vrečke pri sklepu), tendinitisu (vnetju kite), pri vratnih bolečinah v vratu in pri bolečem križu, športnih poškodbah, ko so mišice oslabljene ali v neravnovesju, učinkovito pomaga tudi po operacijah sklepov (na primer križnih vezi).

Metoda TENS 

TENS je kratica za transkutano elektronevro stimulacijo. TENS je način obvladovanja bolečine z električnim draženjem bolečega območja. V medicini se uporablja že več desetletij, pogosto za odpravo bolečin v fizioterapevtski obravnavi. Katere bolečine lahko učinkovito odpravi? Učinkovita je pri napetosti v mišicah, bolečinah, ki se pojavijo po herpes zostru, zdravi pa tudi fantomske bolečine, nevralgije, boleče sklepe, revmatizem in bolečine, ki se pojavijo po poškodbah. Uporablja se lahko tudi za zdravljenje glavobola.

Naprava TENS deluje tako, da z električnim draženjem prepreči prenos občutka za bolečino do možganov, električno draženje pa lahko na koži občutimo kot mravljince. Naprava je učinkovita pri odpravljanju akutnih in kroničnih bolečin. Z njeno pomočjo se v osrednjem živčevju izločajo endorfini, ki povzročajo občutek ugodja in zmanjšujejo bolečino.

Pripomočki za TENS so namenjeni tudi domači uporabi, a so običajno preprostejši. Kljub temu ponujajo različne načine draženja. Pred uporabo pripomočka je zaželena strokovna podpora oziroma posvet o tem, kako napravo uporabljati. Uporaba pripomočkov TENS ni priporočljiva na predelih poškodovane ali vnete kože, na območju vstavljenega srčnega ali drugega spodbujevalnika, nekateri, sicer redki posamezniki pa so lahko preobčutljivi na površinsko električno draženje.

Laser

Laser se v fizikalni terapiji že zelo dolgo uporablja kot učinkovit način zdravljenja akutnih in kroničnih vnetij tkiva. Laserska terapija izkorišča pozitivni fototermični, fotokemični ter fotomehanski učinek in tako zelo blagodejno vpliva na zdravljenje.

Fotokemični učinek laserja povečuje prepustnost celic tkiva, s tem pa se pospešujejo celični encimski procesi. Zaradi tega se poškodbe tkiva hitreje obnavljajo.

Laser ima fotomehanski učinek in ta se kaže v obliki biostimulativnih valov tlaka v globokem tkivu. S tem se zavira prevajanje bolečine po živčnih vlaknih, hkrati pa se sproži izločanje endogenih opioidov – znanih zaviralcev bolečine. Hkrati s fotomehanskim učinkom pospešimo regeneracijo tkiva, med drugim s tem pozitivno vplivamo tudi na obnavljanje hrustančnega tkiva.

Klasični, imenujejo jih tudi hladni laserji razreda 3A in 3B, ki delujejo z močjo 0,1 W prodrejo v globino do približno enega centimetra pod kožo in na ta način terapevtsko delujejo le na kožo in podkožne strukture. Visoko intenzivni laserji pa omogočajo delovanje na globini do 10 centimetrov in tako s svojim učinkom prodrejo do tako rekoč vseh ligamentov, tetiv in sklepov v telesu.

Najbolj koristni in hitro vidni učinki visoko intenzivnega laserja: takojšnje protibolečinsko delovanje, protivnetno delovanje ter biostimulativno delovanje – pospeši celjenje tkiva. Zaradi vseh teh prednosti in lastnosti metoda zdravljenja z visoko intenzivnim laserjem ni samo simptomatska, temveč prav tako tudi vzročna – celjenje in preobrazba tkiva s pomočjo delovanja laserja odpravlja vzroke težav in ne le njihove simptome.

Z laserjem lahko zdravimo tudi akutna bolečinska stanja zaradi poškodb vezi, zvinov sklepov ter pri udarninah na mehkih tkivih udov, natrgane tetive ter mišice v ramenskem obroču, Ahilovo tetivo in ostale večje mišice. Ugodno deluje tudi pri preobremenitveni bolečini na narastiščih vezi (boleče narastišče na vezeh, plantarni fasciitis, epikondilitis), nategu vratnega mišičevja in zvinu vratne hrbtenice. Pomaga tudi pri lumbagu ali akutna bolečina v ledveno-križnem predelu, različnih degenerativnih spremembah v malih sklepih prstov, spondiloartrozi ali različnih degenerativnih spremembah v malih sklepih hrbtenice, pri sprožilnih točkah bolečine v mišicah, miofascialnih točkah in kalcinacijah mehkega tkiva.

Zdravljenje s svetlobo

Ena od sodobnih metod zdravljenja, ki ni namenjena samo zdravljenju bolečine, pač pa tudi zdravljenju ran, je fotobiomodulacija oziroma zdravljenje s svetlobo. S pomočjo svetlobe (oddajajo jo nizkoenergijski laserji ali LED-diode) se uravnavajo celični procesi. Gre torej za učinek svetlobe na reakcije v celici na molekularni ravni.

S svetlobo ustreznega svetlobnega spektra se spodbujajo obnovitveni procesi v celičnih strukturah, učinki pa so tudi na celični, tkivni in sistemski ravni. S fotobiomodulacijo učinkujemo na nastajanje fibroblastov (celic vezivnega tkiva), pospešujemo tvorbo kolagena (proteinov, ki dajejo vezivnemu tkivo elastičnost in trdnost), spodbujamo rastne dejavnike in prek imunskih celic vplivamo na vnetni odziv. Svetlobna terapija pospeši obnovo poškodovanega tkiva, zmanjšuje vnetje in deluje protibolečinsko.

Zato se uporablja pri zdravljenju ran, opeklin, brazgotin, mišično-skeletnih poškodb, nevropatij (bolečin živčnega izvora), blaženju bolečin, pri rehabilitaciji po kapi in zdravljenju herpesov. Zdravljenje s svetlobo se lahko uporablja tudi pri vnetjih sklepov zaradi revmatoidnega artritisa, saj zmanjšuje vnetje in učinkuje protibolečinsko. Učinkovita je tudi pri protibolečinskem zdravljenju pri pooperacijskih bolečinah.

Elektromagnetna terapija

Elektromagnetna terapija deluje nežno in nima neželenih stranskih učinkov. Deluje na osnovi magnetnega polja in z njo je mogoče učinkovito lajšati težave pri osteoporozi, artritisu, revmatizmu, bolečinskem sindromu, multipli sklerozi, pa tudi zmanjševati bolečine v sklepih in v hrbtenici. Poleg tega pospeši okrevanje pri zlomih kosti in izboljša delovanje imunskega sistema.

Elektromagnetna terapija električni tok pretvarja v magnetno polje nizkih frekvenc, in to prodre v vsako celico telesa. Magnetno polje vpliva na celično membrano, da postane dovzetnejša za vodo, kisik in hranilne snovi. Kot so pokazale raziskave, s tem lahko lajšamo bolečine, pospešujemo okrevanje in povečujemo gibljivost.

ABC

A Ob uporabi kineziotrakov receptorji za bolečino v živčevju niso več stisnjeni, zato bolečina mine.

B Naprava TENS z električnim draženjem prepreči prenos občutka za bolečino do možganov.

C Laser zavira prevajanje bolečine po živčnih vlaknih, hkrati pa se sproži izločanje endogenih opioidov.