Srce sestavljajo štiri votline – dva preddvora in dva prekata. Le usklajeno krčenje mišic vseh štirih zagotavlja učinkovito delovanje srca. Kadar srce ne bije ritmično, govorimo o aritmiji oziroma motnji srčnega ritma.
Atrijska fibrilacija je najbolj pogosta motnja srčnega ritma, ki zajame preddvore srca. Gre za popolnoma neredno krčenje oziroma migetanje preddvorov (atrijev), posledica le-tega je nereden srčni utrip. Število utripov je močno povečano – tudi 400- do 600-krat.
Zanimivosti
- V Evropi je za atrijsko fibrilacijo zbolelo že 6 milijonov ljudi, do leta 2050 pa naj bi se ta številka povečala za 2,5-krat.
- Strokovnjaki ocenjujejo, da je trenutno v Sloveniji 30–35 tisoč bolnikov z atrijsko fibrilacijo.
- Atrijska fibrilacija se najpogosteje razvije v starosti, pri spolu pa ni bistvenih razlik. Načeloma velja, da v povprečju zboli vsak četrti človek po 40. letu starosti.
Kateri so dejavniki tveganja za atrijsko fibrilacijo?
Dejavniki so:
- povečan krvni tlak ali arterijska hipertenzija,
- zadebeljena srčna mišica,
- srčno popuščanje, ki do petkrat poveča možnost za nastanek AF,
- okvare srčnih zaklopk,
- starost,
- sladkorna bolezen (povišan krvni sladkor),
- visoka vrednost holesterola v krvi,
- tobačni dim,
- čezmerna telesna teža,
- pomanjkanje telesne aktivnosti,
- neuravnotežena prehrana.
Kako jo prepoznamo?
Simptomi atrijske fibrilacije so lahko nejasni ali neznačilni, zato jo pogosto odkrijejo šele pri prvih težavah, na primer ob možganski kapi. Zato je zgodnje odkrivanje atrijske fibrilacije izjemnega pomena.
Značilni simptomi atrijske fibrilacije so:
- hitro in neredno bitje srca,
- stiskanje v prsnem košu,
- pomanjkanje sape,
- omotica,
- slabo počutje,
- zmanjšana telesna zmožnost.
Izmerite si srčni utrip!
Pomembno je, da si redno merite srčni utrip in preverjate, ali je bitje vašega srca v mejah normale. Frekvenca nam pokaže hitrost utripanja srca v času 1 minute. Najbolje je, da si srčni utrip izmerite v stanju mirovanja telesa, lahko že zjutraj ali čez dan, ko ste dlje časa povsem umirjeni. Takrat telo porablja najnižjo količino energije, ki je potrebna za vzdrževanje vseh življenjsko pomembnih funkcij v mirovanju Merjenje utripa poteka povsem preprosto – s pritiskom roke na hrbtno stran zapestja ali na vratno arterijo, pomagate pa si lahko tudi z raznolikimi elektronskimi pripomočki in napravami, ki merijo srčni utrip.
Zanimivosti
- Običajno srčni utrip v mirovanju merite trikrat in zatem izračunate povprečno vrednost. Priporočamo, da utrip spremljajte več dni zapored, da dobite natančnejše podatke.
- Normalni srčni utrip je običajno v mejah 60 do 100 utripov na minuto. Srce v tem času uravnava hitrost potovanja krvi po telesu in prečrpa določeno količino krvi.
- Srčni utrip si lahko izmerite sami ali pa vam ga pomaga izmeriti druga oseba. Za merjenje boste v obeh primerih potrebovali uro za merjenje časa v dolžini 10 sekund.
Navodila za merjenje utripa
Merjenje utripa v stanju mirovanja je enostavno. Pomembno je, da si utrip merimo zgodaj zjutraj (ko vstanemo) in je naše telo spočito.
- Utripa ne merimo takoj, ko se zbudimo, ampak počakamo nekaj časa, da se telo privadi.
- Pred meritvijo mirujemo približno 15 minut.
- Utrip si lahko merimo na zapestju ali na vratu. S pomočjo ure 10 sekund štejemo število utripov.
- To število pomnožimo s 6 in dobimo število utripov na minuto.
- Rezultat, ki ga dobimo po množenju, je dejansko stanje vašega srčnega utripa. Za najboljše rezultate je treba izračunati povprečje, ki ga dobimo, če si utrip na tak način merimo trikrat v enem tednu. Povprečje dobimo tako, da tri različne meritve seštejemo in nato delimo s številom 3.
Merjenje na zapestju
Kazalec in sredinec nežno položimo na notranjo stran zapestja in počakamo, da začutimo utrip. S pomočjo ure 10 sekund štejemo število utripov. To število pomnožimo s 6 in dobimo število utripov na minuto.
Merjenje na vratu
Kazalec in sredinec položimo na vrat, pod čeljust – v bližino grla in glasilk. S pomočjo ure 10 sekund štejemo število utripov. To število pomnožimo s 6 in dobimo število utripov na minuto. Najboljše rezultate o delovanju srca torej dobimo, če si srčni utrip merimo v stanju mirovanja, najbolje zjutraj. Srce v mirovanju se drugače obnaša pri ženskah kot pri moških, utrip pa je odvisen od fizične kondicije in seveda starosti.
Februar, 2012
