Bližajo se praznični dnevi, ko so mize že tradicionalno obložene s številnimi dobrotami. V tem času poskrbimo, da bo naš jedilnik uravnotežen, da bomo jedli večkrat na dan in da se ne bomo prenajedali, saj to lahko privede tudi do resnejših zdravstvenih težav.
Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović
To ne pomeni, da se moramo upirati vsem dobrotam, ki omamno dišijo in nas vabijo, da jih okusimo, vseeno pa je zmernost zelo pomembna. Prav tako ni primerno, da stradamo, nato pa si privoščimo obilen obrok. Prav tako ne jejmo v poznih večernih urah. Odsvetovano je tudi pretirano uživanje alkohola, gaziranih pijač, kofeina, mastnih in sladkih jedi, pa tudi preveč pekočih in začinjenih.
Najpogostejše težave, ki nastanejo zaradi prenajedanja, so zgaga, bolečine v želodcu, napihnjenost, zaprtje, slabost, … Lahko pride tudi do napada žolčnih kamnov, najpogostejša posledica nepravilnega prehranjevanja pa je prekomerna telesna teža. Poleg uživanja prevelikih obrokov povzroča prebavne motnje tudi prehitro požiranje hrane brez zadostnega žvečenja, izbira težko prebavljivih živil, neredno prehranjevanje ter prevelika oz. premajhna količina kisline v želodcu.
Gastroezofagealni refluks oz. zgaga
Refluks je vračanje vsebine želodca in dvanajstnika v požiralnik, čigar sluznica ni tako odporna kot želodčna, zato jo prebavni sokovi zlahka razdražijo. Včasih, še posebno po obilnem obroku, lahko del želodčne kisline steče nazaj v požiralnik in povzroči občutek pečenja v zgornjem delu prsnega koša. Najpogostejši in najpomembnejši vzrok za težave z zgago je prehrana, zato je pomembno, da ne jemo preveč in da dve do tri ure pred spanjem ne jemo. Priporočeno je še izogibanje alkoholnim pijačam ter mastni, preveč začinjeni in kisli hrani, kot enega glavnih krivcev pa navajajo tudi čokolado oz. pretirano uživanje sladkarij. Dražeče delujeta tudi kava in nikotin.
Zaprtje oz. zapeka
Eden glavnih vzrokov za zaprtje je napačna prehrana s premajhno količino vlaknin. Lenobnost črevesja dodatno pospešuje tudi premalo gibanja in premajhen vnos tekočin. Prenajedanje in nepravilen izbor hrane lahko težavo še poglobi, zato je za preprečevanje priporočeno redno telesno gibanje, pitje vode ter uživanje hrane z veliko količino vlaknin in majhno količino maščob, npr. surovo sadje in zelenjava, polnozrnat kruh in žita, otrobi itd.
Bolečine v želodcu
Tudi slabost in bolečine v želodcu so v veliki meri povezane s hrano. Kot najpogostejši vzrok se navaja uživanje ocvrte in preslane hrane, kave, šumečih pijač, sadnih sokov, majoneze, mastnih jedi itd. Izbiranje pravih jedi in pijač ter izogibanje prevelikim količinam hrane je pomembno tudi pri želodčnem ulkusu.
Napenjanje in spahovanje
Pretirano nabiranje vetrov v prebavnem traktu je lahko zelo nadležno. Običajno napenjajo jedi, po katerih se nam tudi spahuje. Poleg tega, da je neprijetno, pa je lahko tudi boleče. Najbolj napenjajo oligosladkorji, še posebej rafinoza. Laktoza (mlečni sladkor) pa napenja tiste, ki jim primanjkuje encima laktaze, s katerim prebavljamo laktozo. Med živila, ki pogosteje povzročajo vetrove, sodijo fižol, zelje, otrobi, brokoli, cvetača, brstični ohrovt, suhe slive, pa tudi jabolka in hruške.
Žolčni kamni in debelost
Dokazano je, da se nevarnost za napade žolčnih kamnov povečuje z odvečno težo. Zelo tvegano je uživanje preveč živalskih maščob in holesterola. Prekomerna telesna teža, do katere pridemo tudi s prenajedanjem, pa je dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni in povečano pojavljanje povišanega arterijskega tlaka, sladkorne bolezni tipa 2, nekaterih vrst raka, žolčnih kamnov, motenj dihanja med spanjem, obrambe velikih sklepov, srčnega popuščanja itd.
Zanimivost:
Dr. Dražigost Pokorn v knjigi S prehrano do zdravja navaja, da so bolezni prebavil v Sloveniji razmeroma zelo pogoste. Kot vzrok smrti so na 4. mestu, takoj za boleznimi dihal. Leta 1992 pa so bolezni prebavil zavzele drugo mesto glede na število hospitalizacij, in sicer takoj za boleznimi sečil in spolovil ter pred boleznimi srca in obtočil.
December, 2008
