Mnogi med nami vedno znova komaj čakamo na poletje, daljše in vroče dni, marsikdo pa tega letnega časa ne pričakuje s takšnim navdušenjem, saj slabo prenaša vročino. Včasih slišimo opozorila, da prihaja vročinski val in da je bolje, da se ob najhujši vročini zadržujemo v notranjosti, v ohlajenih prostorih. Kako najbolje ravnati v tistih najbolj vročih dneh, smo vprašali Špelo Baznik, dr. med., specialistko urgentne medicine, zaposleno na Splošni nujni medicinski pomoči ZD Ljubljana.
Avtorica: Katja Štucin
Kako visoke temperature vplivajo na telo?
Pri visokih temperaturah okolja se zmanjša termogeneza. To je proces, s katerim človek generira toploto kot stranski produkt metabolizma. Ob tem pa se vklopijo dodatni mehanizmi termolize (oddajanje toplote). Dokler je temperatura kože višja od temperature okolja, lahko toploto izgubljamo s kondukcijo (neposredni prenos toplote s toplejšega na hladnejše telo), konvekcijo (npr. ob pihanju vetra, ob ventilatorju, s pahljačanjem), radiacijo in evaporacijo (izhlapevanjem) znoja in nevidno perspiracijo. Ko pa temperatura okolja preseže temperaturo kože, lahko telo odda toploto le z izhlapevanjem. Izparevanje znoja se poveča zaradi povečanega delovanja znojnic. Poveča se dotok krvi v kožo. Koža je toplejša, bolj znojna ter tudi bolj slana (izgubljanje v znoju raztopljenih elektrolitov, soli). Ob visokih temperaturah okolja se zato človek manj obleče, zavedno se umakne v senčno in hladnejše okolje, vključi klimatsko napravo ali ventilator in pije več hladnih tekočin.
Med vročinskim valom slišimo opozorila, ki še posebej veljajo za otroke in starostnike. Zakaj so ti najobčutljivejši?
Najbolj so na vzdrževanje telesne temperature občutljivi novorojenčki, saj je pri njih zaradi revnega podkožnega maščevja in tanke kože ter velike površine telesa sposobnost vzdrževanja enake telesne temperature veliko manjša. Če je temperatura okolice nad zgornjo mejo termo-nevtralnosti, mora novorojenček oddajati toploto v okolico, kar izvede le z razširitvijo kožnih žil in s povečano nevidno perspiracijo, kot dojenček pa lahko oddaja toploto tudi s potenjem. Novorojenčki in dojenčki so tudi bolj občutljivi, ker sami ne morejo zapustiti prevročega prostora, se ne morejo sami sleči, ne morejo sami piti več hladnih tekočin in so povsem odvisni od pomoči starejše osebe. Hkrati pa so bolj ranljiva skupina tudi starostniki, ker jim slabše deluje termoregulacija, so slabše pokretni in imajo lahko pridružene kronične bolezni, ki se jim ob visoki temperaturi okolja še poslabšajo.
Vročinska kap je tisti najbolj črni scenarij, ki se lahko pripeti posamezniku. Pa vendarle najbrž to ni pogost pojav pri nas?
Ob vročinski kapi je prizadet centralni živčni sistem, človek ima lahko motnje zavesti, diha pospešeno, lahko težko diha, krvavi, lahko pride do odpovedi jeter, znižane ravni krvnega sladkorja v krvi, do bolečin v mišicah in krčev. Telesna temperatura je nad 40 stopinjami Celzija, koža je lahko pordela. Klasična (ob visoki temperaturi okolja) vročinska kap se razvije pri starejših s pridruženimi kroničnimi boleznimi. Vročinska kap ob telesnih naporih pa prizadene mlade, ki izvajajo telesno naporno delo v obdobjih visoke temperature okolja in visoke vlažnosti (vojaki, atleti). Pri nas se z vročinsko kapjo srečamo izredno redko, večinoma v urgentni službi obravnavamo vročinske sinkope (kratkotrajna izguba zavesti zaradi zmanjšane prekrvavitve možganov) in vročinske izčrpanosti, občasno se zatečejo po pomoč tudi ljudje z vročinskimi edemi (oteklinami) na spodnjih okončinah in vročinskimi izpuščaji (vnetna reakcija ob zamašenih znojnicah). Že konec maja smo imeli v prehospitalni enoti Ljubljana povečano število izvozov nujnih reševalnih vozil – predvsem zaradi vročinskih sinkop in nesmotrnega ravnanja ljudi, ki tudi ob visokih temperaturah okolja izvajajo večja telesna opravila. Na tem mestu bi poudarila, da se je potrebno, preden se odpravimo od doma, najprej najesti in zadovoljivo hidrirati ter primerno obleči. S temi preprostimi ukrepi lahko izrazito zmanjšamo število težav, povezanih z visokimi temperaturami okolja.
Kako pomagati v takšnem primeru?
Ob vseh težavah, povezanih z visoko temperaturo okolja, je potreben najprej osnovi ukrep, in sicer če je le možno, umik človeka v okolje z nižjo temperaturo okolja. V primeru vročinske kapi ali vročinske sinkope je zelo učinkovita tehnika hlajenja z izhlapevanjem. Izvajamo jo tako, da na golega človeka razširimo meglico mlačne vode in vklopimo ventilator ali pa ročno ustvarjamo pretok zraka (npr. pahljačanje), pri odraslih lahko uporabimo tudi hlajenje z ledeno mrzlo vodo ali masiramo večje mišične skupine z ledom.
Vsi vemo, da je poleti velika težava vroč avtomobil. Odpremo vrata in vročina kar v sunku puhti iz njegove notranjosti. Pred vstopom ga je treba prezračiti, ni ga pa dobro preveč shladiti s klimo. Prav tako ne smemo pretiravati v pisarnah, itd. Kakšne so primerne razlike med notranjo in zunanjo temperaturo, da ni prevelikega šoka za telo?
Nekateri avtorji navajajo, da je še primerna razlika med zunanjo in notranjo temperaturo v avtomobilu od pet do sedem stopinj Celzija. Če se v avtomobilu zadržujemo dlje časa, jo lahko po določenem času zmanjšamo še za nekaj stopinj. Morda velja bolj kot uporabo klime poudariti to, da avtomobil pred uporabo vedno dobro prezračimo in da v njem ustvarimo primeren pretok zraka – ventilacijo, saj bo telo z boljšim izhlapevanjem lahko uspešno reguliralo zvišano temperaturo okolja. Je pa treba razmišljati tudi, da se pretok zraka ne usmeri neposredno v glavo ter oči, saj se lahko s tem povzroči glavobol ali pride celo do prehlada, čeprav v poletnih mesecih.
Morda velja tudi opozorilo, da poleti nikakor ne smemo puščati v avtomobilu majhnih otrok ali celo dojenčkov. Tudi v Sloveniji so mediji že poročali o takšnih situacijah, ko so starši na hitro odšli v trgovino, svoje vozilo pustili parkirano na soncu, dojenčka pa v njem, ker je pridno spal. In seveda lahko to privede do katastrofe.
Poleti se v vozilu zrak tako zelo segreje, da so prej opisani procesi uspešne termoregulacije onemogočeni, zato lahko pride do vročinske kapi in celo smrti, če gre za dojenčka. Kot že orisano, so dojenčki povsem odvisni od starejših oseb, zato naj te ravnajo odgovorno. Nikakor ne smejo pustiti otrok ali živali v vozilu samih.
Za konec velja izpostaviti še napotek, kako lahko čim bolj zdravo in varno preživimo najbolj vroče poletne dni.
Zdravniki svetujemo zdrav življenjski slog, redno prehrano in pitje primerne količine tekočin. Ob večjih telesnih naporih pijmo tudi tekočine, ki vsebujejo elektrolite – izotonične pijače. Dobro je, da smo pozorni na to, da odvajamo urin normalno – če ga manj, je to resno opozorilo, da ne pijemo dovolj. Vsekakor ne priporočamo pitja večjih količin alkoholnih pijač. Svetujemo še redno aerobno telesno dejavnost v jutranjem ali večernem času, to pomeni pred 10. uro in po 17. uri. Če pa se že gibamo v najbolj vročih temperaturah okolja, uporabimo lahka, neoprijeta oblačila, na glavi nosimo pokrivalo, uporabljamo sončna očala, kožo pa si vedno namažimo s sončno kremo z visokim UV-faktorjem. V primeru hujših težav z zdravjem svetujem obisk pri izbranemu družinskemu zdravniku, v primeru življenje ogrožajočih stanj lahko za pomoč pokličemo nujno medicinsko pomoč na številko 112.
Julij-avgust 2017
