Vsako leto lahko na dan oživljanja slišimo malo več o samodejnih zunanjih defibrilatorjih ali na kratko AED-jih, potem pa vse skupaj ponovno potihne. Pa vendar je pomembno, da vemo, kje jih lahko najdemo in jih uporabimo ter tako rešimo življenje nekomu, ki doživi srčni zastoj. V Sloveniji obstaja društvo AED, njihov projektni vodja Samo Oblak nam je osvetlil delovanje te tako pomembne naprave.
Avtorica: Katja Štucin
Za začetek povejva, kaj sploh je samodejni zunanji defibrilator.
Povedano zelo preprosto je naprava AED oziroma samodejni zunanji defibrilator (avtomatski eksterni difibrilator) naprava, ki v primeru srčnega zastoja s pomočjo električnega udarca velike moči poskuša srce spraviti nazaj v usklajeno delovanje. Pravilno in pravočasno nudenje temeljnih postopkov oživljanja in uporaba defibrilatorja namreč povečata možnost preživetja pri nenadnem srčnem zastoju za kar trikrat.
Kako natančno deluje ta naprava?
Gre za prenosno elektronsko napravo, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku, s pomočjo električnega sunka pa lahko srce ponovno zažene. Sestavljena je iz ohišja, v katerem so baterija, procesor ter zvočnik, preko katerega nam naprava daje navodila v slovenskem jeziku, ter dveh elektrod. Na njih je jasno označeno, kam ju moramo prilepiti – eno pod desno ključnico, drugo na spodnjo levo stran prsnega koša.
Elektrodi moramo pritrditi na goli prsni koš nenadno obolelega. Naprava je bila razvita z namenom, da bi očividci, mimoidoči ali pa svojci brez medicinskega predznanja (laiki) lahko pomagali preprečevati hude, pogosto usodne posledice srčnega zastoja.
Kakšni so simptomi srčnega zastoja, ki so povod za uporabo defibrilatorja?
Odsotnost življenjskih znakov. Ob pojavu srčnega zastoja namreč oseba zelo hitro izgubi zavest in preneha dihati. Prav odsotnost dihanja je tisti simptom, ki ga bo laik pri nudenju prve pomoči najlaže spoznal.
Obolelega poležemo na hrbet, sprostimo dihalne poti, uho prislonimo k ustom obolelega, svoj pogled pa usmerimo proti ravnini prsnega koša. Na ta način bomo dihanje lahko slišali in čutili, videli pa bomo tudi dviganje in spuščanje prsnega koša. Če dihanja ne zaznamo, pokličemo telefonsko številko 112, od koder nas bo dispečer vodil skozi nadaljnje postopke oživljanja.
Kakšni pa so dodatni postopki oživljanja?
Samo Oblak, projektni vodja društva AED
Treba je poudariti, da samo uporaba naprave AED ni dovolj, saj moramo ob nenadnem srčnem zastoju obvezno izvajati tudi temeljne postopke oživljanja. To je 30 stisov prsnega koša in dva vpiha, to ponavljamo do vzpostavitve srčnega ritma ali do prihoda reševalcev. Začasa pojava koronavirusa smo vpihe sicer izpustili, saj v osnovi zadostujejo močni stisi prsnega koša.
So pa seveda rezultati oživljanja boljši ob izvajanju vpihov, zato je napravi AED skoraj vedno priložena tudi maska z nepovratnim ventilom in protibakterijskim filtrom, kar nas dodatno zaščiti pred prenosom morebitne okužbe.
Če nekomu pomagamo, čeprav nismo zdravstveni delavec ali je od tečaja prve pomoči preteklo že veliko časa, obstaja bojazen, da bi lahko nekomu škodili. Je strah upravičen?
Ta strah je popolnoma neupravičen, vsaka pomoč je boljša kot nič. Kar se tiče strahu pred uporabo naprave AED naj povem, da je uporaba naprave popolnoma varna. Aparat namreč sam preveri srčni ritem, in če presodi, da sunek ni potreben, tega ne bomo mogli sprožiti in povzročiti dodatne škode. Ker je v sami napravi vgrajeno varovalo, res ne bomo mogli škodovati.
Enako velja tudi pri oživljanju – ne smemo se bati pomagati, rešujemo namreč življenje in vse je boljše kot ozreti se stran. Če na primer nismo vešči umetnih vpihov ali jih ne želimo izvajati, bo – kot rečeno – dovolj že, če stiskamo prsni koš …
Prav je, da ljudje v svojem mestu poznamo lokacije AED-jev. Obstaja zbir informacij, kje vse po Sloveniji se nahajajo?
Z najbolj točnimi informacijami razpolagajo v dispečerski službi zdravstva in oni so tisti, ki nam bodo v primeru klica na telefonsko številko 112 v primeru srčnega zastoja tudi povedali, kje se najbližji defibrilator nahaja. Je pa v Sloveniji tudi že precej zglednih primerov občin, ki imajo lokacijo naprav AED označeno na zemljevidu in ob novih postavitvah vestno obveščajo svoje občane.
Za konec nam povejte, kakšen je namen društva AED.
Društvo AED je neprofitna nevladna organizacija s statusom v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva, ki si prizadeva, da bi vsak prebivalec naše države, ki doživi srčni zastoj, lahko pravočasno dobil oskrbo z AED. Gre za mlado društvo, ki deluje po vsej Sloveniji, doslej pa so financirali postavitev že več kot 30 naprav AED. Naš cilj je, da bi imeli vsi prebivalci in prebivalke dostop do defibrilatorja in njegove uporabe v manj kot treh minutah!
ABC
A AED lahko s pomočjo električnega sunka srce ponovno zažene.
B Vsaka pomoč je boljša kot nič!
C Uporaba AED v kombinaciji s temeljnimi postopki oživljanja poveča možnost preživetja za kar trikrat.
