Rak dojke je lahko na začetku, ko se postavi diagnoza, omejen na dojko, na dojko in pazdušne bezgavke ali pa je razsejan po telesu. O zgodnjem raku govorimo takrat, ko ni razsejan po vsem telesu. Razsejane rake najdejo v okoli 8 %, v več kot 90 % primerov odkritega raka pa gre za zgodnjega raka. Del teh je sicer takšnih, ki jim rečemo lokalno napredovali, ko so lokalno razširjeni, vendar še ne razsejani. Te še vedno štejemo med zgodnje.
Avtorica: Maja Korošak
Za ozdravljivost raka dojk je pomembno, da se odkrije čim bolj zgodaj. Zato je izjemnega pomena, da si dojke samopregledujemo in se, če smo stare od 50 do 69 let, redno, torej na vsaki dve leti, odzivamo na vabila presejalnega programa Dora k mamografiji.
Kljub dokazanim učinkom tega presajanja se žal po družabnih omrežjih ravno v času tega pisanja širijo sporočila, ki svarijo pred mamografijo in to presejalno in diagnostično metodo celo obtožujejo, da raka povzroča. Takšna sporočila so izjemno škodljiva, saj ženske odvračajo od pregleda, ki morda ni najbolj prijeten, lahko pa jim reši življenje. Tako kot ga je že mnogim.
Zgodnji rak dojk je večinoma ozdravljiv
Pogovarjali smo se z dr. Simono Borštnar z Onkološkega inštituta v Ljubljani, predvsem o diagnosticiranju in zdravljenju zgodnjega raka. Povedala je, da je večina zgodnjih rakov takšnih, ki se lahko odstranijo s takojšnjo operacijo, brez predhodnega zdravljenja. Manjši delež je velikih rakov v dojki in bezgavkah, ki so lahko tudi lokalno napredovali raki, in jih začnejo najprej zdraviti z zdravili. Zgodnji raki so po besedah onkologinje potencialno ozdravljivi, medtem ko razsejani raki niso ozdravljivi, vendar pa ob zdravljenju bolnice z njimi lahko živijo dolga leta.
Kako se odkrijejo zgodnji raki? »V starostnem obdobju, kjer je na voljo presejalni program Dora – od 50 do 69 let –, odkrijemo praviloma rake v zgodnji obliki, redko je prisotna že razsejana bolezen. Namen presejalnega programa seveda je, da odkrijemo rake čim bolj zgodaj, ko so čim manjši. Presejalno slikanje je na voljo na dve leti in v tem času prav tako lahko vznikne rak (rečemo mu intervalni rak), ta je po navadi tipen, vendar še vedno zgodnji in ozdravljiv. Tudi pri ženskah, ki niso vključene v presejalni program, večinoma odkrijemo zgodnjega raka, vendar običajno šele takrat, ko je tipen in zato nekoliko večji,« razlaga dr. Borštnarjeva.
Kako onkologinja odgovarja na omenjena sporočila po družbenih omrežjih? »Takšna sporočila so neutemeljena in jih objavljajo ljudje, ki ne poznajo širše slike. Pri mamografiji telo sicer prejme rentgenske žarke, vendar v majhni dozi. Koristi zgodnjega odkrivanja vsekakor pretehtajo potencialno škodo.«
Pred leti je bilo zelo popularno slikanje s termografijo, v zadnjih letih pa po besedah naše sogovornice tega k sreči ne zaznavamo več. »To, kar pokaže slikanje s termografijo, pokaže tudi mamografija, pa tudi ultrazvok, ki je dopolnilna preiskava, ter tudi pregledovanje dojk. S termografijo pa ne moremo odkriti najmanjših, nekajmilimetrskih rakov, poleg tega to ni dovolj zanesljiva diagnostična preiskava. Standardna preiskava je še vedno mamografija, dopolnilne preiskave pa so ultrazvok dojk, ultrazvok pazduh in tudi magnetna resonanca.
Magnetne resonance ne uporabljamo za presejanje, saj je to preiskava, ki traja predolgo in je predraga za ta namen. Uporabljamo pa jo kot dodatno diagnostično preiskavo za oceno stanja pred predoperativno terapijo in po njej in tudi pri kontrolnih slikanjih žensk, ki imajo dokazano veliko tveganje za razvoj raka dojk,« je pojasnila dr. Borštnarjeva ter dodala, da je, ko je sum na raka z mamografijo postavljen, tega treba dokazati še z eno preiskavo, in sicer z biopsijo – pregledom odvzetega tkiva.
Zdravljenje zgodnjega raka dojke
Obstaja več načinov zdravljenja zgodnjega raka dojk. Kateri so? Dr. Simona Borštnar: »Večina teh rakov se zdravi operativno in s sistemskim zdravljenjem, obsevanje pa se izvede pri dobri polovici zgodnjih rakov dojk. Če so tumorji zelo majhni, potem se zdravljenje začne z operacijo. Po operaciji se glede na lastnosti tumorja odločimo, kako bomo z zdravljenjem nadaljevali. Lahko izberemo kemoterapijo, če gre za hormonsko odvisnega raka, uporabimo hormonsko terapijo, lahko pa tudi tarčna zdravila.
Tarčna zdravila lahko kombiniramo s kemoterapijo ali s hormonsko terapijo. Če so tumorji večji od dveh centimetrov ali če so najdeni zasevki v pazdušnih bezgavkah, se lotimo zdravljenja najprej s kemoterapijo. Z njo dosežemo zmanjšanje obsega tumorja v dojki in pazdušnih bezgavkah ter uničimo rakave celice, ki so morda ušle po telesu, sledi pa operacija, ki je na ta način lahko manj obsežna.« To je za ženske seveda zelo pomembno. Po besedah naše sogovornice se večina operacij izvede tako, da se dojka ohrani. »Po operaciji razen nežne brazgotine potem niti ni vidno, da je bila dojka operirana. S predoperativno terapijo dobimo tudi informacijo o tem, kako se je tumor odzval na to zdravljenje. Najbolj veseli smo, če s predoperativnim zdravljenjem dosežemo, da tumor popolnoma izgine.«
Kaj pa po operaciji?
Po operaciji bolnice lahko dobijo še dopolnilno (adjuvantno) zdravljenje, ki je prilagojeno vrsti raka. »Večina rakov dojk, kar 75–80 %, izraža hormonske receptorje. Bolnice s temi tako imenovanimi hormonsko odvisnimi raki bodo dobivale vsaj pet let hormonsko terapijo. Če so raki visoko rizični, pa hormonsko terapijo kombiniramo s tarčnimi zdravili, ki jim rečemo zaviralci od ciklina odvisnih kinaz. Če gre za rake, ki nimajo hormonskih receptorjev, zagotovo prejmejo kemoterapijo. Kemoterapijo v primeru prisotnosti receptorjev HER-2 kombiniramo z biološko terapijo z monoklonskimi protitelesi anti HER-2. Če pa gre za rake, ki niso HER-2 pozitivni in gre za trojno negativne rake, kemoterapijo pogosto kombiniramo z imunoterapijo,« dr. Borštnarjeva razlaga načine pooperativnega zdravljenja.
Onkologinja v nadaljevanju še poudari, da se intenziteta oziroma načini zdravljenja spreminjajo zelo hitro in morda se bo to zdravljenje v naslednjem letu dopolnilo še z drugimi zdravili. Zdravljenje napreduje in je čedalje bolj individualizirano, kar pomeni, da je prilagojeno lastnostim tumorja posamezne bolnice.
Obeti zdravljenja
Kot je povedala naša sogovornica, se v bližnji prihodnosti obetajo razširitve indikacij pri uporabi obstoječih novejših zdravil. Nove študije so, na primer, pokazale učinkovitost od ciklina odvisnih kinaz tudi pri nekoliko nižjih stadijih. Dr. Borštnarjeva je glede vpeljevanja novih zdravil v zdravljenje povedala, da nova zdravila običajno najprej dobijo za zdravljenje razsejanega raka. Ko tam pokažejo svojo učinkovitost, jih potem po predhodno narejenih kliničnih raziskavah vpeljujejo tudi v zdravljenje zgodnjega raka.
»S tem raka čedalje bolj obvladujemo,« je zatrdila in zadovoljno povedala, da čedalje večji delež bolnic raka dojke preživi brez ponovitve. »Uspešnost zdravljenja raka merimo s petletnimi preživetji in te številke se iz leta v leto izboljšujejo. Lahko govorimo o desetih odstotnih točkah v dvajsetih letih. Vse to je ugodna posledica čedalje bolj natančne diagnostike, čedalje učinkovitejših zdravil ter tega, da čedalje večji delež rakov ujamemo takrat, ko so majhni – po zaslugi presejalnega programa,« je še poudarila dr. Borštnarjeva.
Kako si samopregledujemo dojke?
Spremembe na dojkah, ki lahko opozarjajo na raka dojk, bodo ženske pravočasno opazile le, če vedo, kako so njihove dojke videti običajno. Zato je izjemnega pomena, da si jih ženske že od mladih let redno mesečno pregledujejo oziroma pretipajo (naj bo to na isti dan v mesecu oziroma deseti dan po začetku menstruacije). Tako se razvije občutek za to, kako je dojka videti normalno, in se tako lahko hitreje opazijo morebitne tipne in vidne spremembe, kot so izcedek, trda dojka, spremembe v velikosti dojk, vdrto ali izbočeno oziroma spremenjeno bradavico ali pa se zazna bolečina v dojkah.
Kako si pravilno pregledam dojke?
Postavimo se pred ogledalo, roki naj bosta sproščeni ob telesu. Bodimo pozorne na opisane spremembe dojk in bradavic. Roke položimo na boke in se rahlo izprsimo. Znova si pozorno oglejmo dojki in bradavici. Dvignimo roke nad glavo in sklenimo dlani. Še v tem položaju se prepričajmo, da ni vidnih sprememb.
Potem si dojki pretipamo. Ob tem najprej dvignemo desno roko. Z levo roko natančno pretipajmo vso desno dojko v smeri urnega kazalca in z vseh robov proti bradavici. Dvignimo levo roko in postopek ponovimo na levi dojki. Potem se nagnimo še naprej in z desno roko podprimo desno dojko. S krožnimi gibi leve roke natančno pretipajmo dojko. Postopek ponovimo s podprto levo dojko. V nadaljevanju pretipamo bradavici. S palcem in sredincem nežno stisnemo vsako bradavico in preverimo, da ni izcedka.
Sledi pretipanje pazduh. Izvedemo ga tako, da se nagnemo naprej, spustimo levo roko in pretipamo levo pazduho z desno roko. Najprej to naredimo s stisnjenimi prsti in nato še z razprtimi. Na enak način preglejmo še desno pazduho. Zadnja stvar, ki jo naredimo, je pregled v leže. Samopregled torej končamo še v ležečem položaju. Desno ramo podložimo z vzglavnikom in dvignemo desno roko nad glavo. Najprej z iztegnjenimi in potem s stisnjenimi prsti leve roke s krožnimi gibi pretipamo desno dojko. Vzglavnik premaknimo pod levo ramo in postopek ponovimo še na levi dojki.
Še o mamografiji
Pri mamografiji celoten postopek traja nekaj minut in uporabljajo se nizkoenergijski rentgenski žarki. Sevanje je majhno, količina je približno desetkrat manjša od CT-preiskave prsnega koša.
Z mamografijo najzanesljiveje lahko odkrivajo bolezenske spremembe dojk. Lahko odkrijejo veliko sprememb, ki pomenijo zgodnjega raka dojk, vseh pa tudi s to metodo ne odkrijejo. Najmanj rakov se odkrije pri mlajših od 50 let, ki imajo gosto strukturo dojk. Ko mamografija ne pokaže bolezni in je izvid negativen, je potrebno še vedno enkrat mesečno redno samopregledovati obe dojki in se čez dve leti spet vrniti na mamografski pregled.
ABC
A Za ozdravljivost raka dojk je pomembno, da se odkrije čim bolj zgodaj.
B Večina zgodnjih rakov se lahko odstrani s takojšnjo operacijo, brez predhodnega zdravljenja.
C Večina operacij se izvede tako, da se dojka ohrani.
