Reproduktivna medicina je v zadnjih desetletjih izjemno napredovala in pari, ki se soočajo z neplodnostjo, imajo danes veliko večje možnosti, da lahko tudi samo uživajo v radostih starševstva. Tisti pari, pri katerih eden od partnerjev zaradi različnih vzrokov nima lastnih spolnih celic (spermijev ali jajčnih celic), potrebujejo darovane celice. Tu pa se v Sloveniji pojavi težava, saj je darovalcev in darovalk občutno premalo.
Zakaj nekateri nimajo lastnih spolnih celic, kako poteka darovanje, kje iskati razloge za manko darovalcev, je kriva altruistična narava darovanja, kakšna siva področja bi odprlo plačljivo darovanje itd., nam je izčrpno orisal Sašo Drobnič, dr. med., specialist ginekologije in porodništva, iz ljubljanske Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Avtorica: Anja Kuhar Glišić
Donatorske celice in zakaj jih pari potrebujejo
Pari brez lastnih spolnih celic za postopek zunajtelesne oploditve potrebujejo ženske ali moške celice, torej spermije ali jajčne celice. Vzroki, zakaj jih potrebujejo, pa so po različni.
Kot pripoveduje Sašo Drobnič, dr. med., specialist ginekologije in porodništva, gre pri moških brez lastnih spolnih celic običajno za posledico motnje v razvoju spolnih žlez, ki povzroči azoospermijo, pri kateri razvoj spermijev ni dokončen ali ga sploh ni in ki se pojavi pri približno 1 % moške populacije. Preden se poseže po donatorskih celicah, se v primeru azoospermije vedno najprej skušajo pridobiti lastne spermije moškega, in sicer z biopsijo.
Če gre za obstruktivno obliko azoospermije, pri kateri je prisotna zapora, je večinoma posledica pridobljenih motenj – vnetja obmodka in semenovoda, izjemno redke so prirojene motnje (npr. obojestranska odsotnost semenovodov). V teh primerih zdravniki s pomočjo biopsije običajno pridejo do zadostnega števila spermijev, razlaga Drobnič. Pri neobstruktivni obliki azoospermije se razlog za odsotnost spermijev po Drobničevih besedah skriva v nenormalnem tkivu, ki je običajno posledica redkih genetskih bolezni, razvojnih motenj, pa tudi določenih kemoterapij v mladosti. Vseeno je pri številnih moških možno najti v določenih semenskih kanalčkih dovolj spermijev za postopek umetne oploditve. In tako so zgolj moški, pri katerih tudi s pomočjo biopsije ni mogoče najti spermijev, primerni za postopke z darovano celico.
Kar pa se tiče žensk, pripoveduje Drobnič, se vzrok za odsotnost lastnih jajčnih celic običajno skriva v odsotnosti menstruacije oz. amenoreji, zaradi česar jajčniki nikoli ne prevzamejo razvojne funkcije in se jajčeca ne razvijejo. Ločimo t. i. primarno amenorejo (ki je redka), pri kateri dekle menstruacij sploh ne dobi, jajčniki in hormonski status takega dekleta pa so podobna tistim v menopavzi; ter sekundarno amenorejo, pri kateri ženska v začetku ima menstruacijo in ovulacije, menopavza pa nastopi bistveno prej (pred 40. letom) in je večkrat posledica genetske motnje (npr. t. i. sindrom fragilnega kromosoma X). Na odsotnost jajčnih celic vplivajo tudi razni operativni posegi, npr. odstranitev tumorja jajčnikov, nekatere vrste kemoterapij ali radioterapij itd., ki pripomorejo k temu, da jajčniki izgubijo razmnoževalno sposobnost, dodaja Drobnič.
Darovalec ali darovalka ne more postati vsak/a …
Po Drobničevih besedah je darovanje omejeno najprej s starostjo, ženske lahko darujejo do svojega 35. leta, moški pa do 55. leta. V obzir je treba vzeti tudi zdravstveno zgodovino darovalcev, pri čemer niso primerni tisti z družinskimi genetskimi boleznimi (oz. je treba te bolezni na genetskih testiranjih izključiti), upošteva pa se tudi etnično ozadje, da je otrok čim bolj podoben svojim staršem.
Moški lažje darujejo spolne celice kot ženske
Moške spolne celice oz. spermiji se pridobivajo iz vzorca semena, ki se obdela, najboljše in najprimernejši spermiji pa se shranijo oz. zamrznejo v tekoči dušik, pove Drobnič. Na en vzorec moškega semena je mogoče dobiti 6–10 kapilar spermijev, pri čemer je potrebna ena kapilara za en postopek umetne oploditve.
Pri ženskah je postopek precej bolj kompleksen, razlaga Drobnič, saj mora ženska najprej skozi hormonsko spodbujanje jajčnikov, kar povzroči več ovulacij in več jajčnih celic hkrati, te pa nato pridobijo s postopkom punkcije ter zamrznejo in kasneje oplodijo. In prav zato, ker je postopek darovanja jajčnih celic precej bolj zahteven in neprijeten kot postopek pridobivanja spermijev, je tudi darovalke precej težje najti kot moške. V Sloveniji gresta skozi postopek hormonskega spodbujanja jajčnikov zgolj z namenom darovanja le darovalka ali dve letno.
Varovalke
V izogib morebitnim neželenim posledicam darovanja je, vsaj v Sloveniji, aktiviranih vrsta varovalk in varnostnih protokolov, razlaga Drobnič. Darovalke, ki so v postopku zase in višek celic odstopijo, morajo imeti na postopek vsaj 10 jajčnih celic, da lahko tri darujejo. Zaželeno je tudi, da vsaka darovalka pred tem vsaj enkrat že rodi, da ne bi bila zaradi darovanja prikrajšana za lastne biološke otroke. Tako seme moških darovalcev kot jajčne celice darovalk se uporabi pri največ dveh družinah v slovenskem prostoru, s čimer se izognejo potencialni nevarnosti, da bi po svetu nevede hodili številne bratje in sestre, ki drug za drugega ne bi vedeli, dodaja Drobnič.
Anonimnost je ključna
V Sloveniji darovalci in darovalke spolnih celic po zakonu ne smejo izvedeti, kdo je njihov biološki otrok, razlaga Drobnič. Sam meni, da je to pozitivno, saj se je mogoče na ta način izogniti nepotrebnim emocionalnim vpletanjem. Iz enakih razlogov pri nas tudi ni mogoče, da spolne celice daruje sorodnik ali prijatelj.
Darovalci in darovalke torej nimajo nikakršnih pravic do otroka in jih tudi nikoli ne morejo imeti. Drobnič pove, da zaradi varnosti sicer obstaja seznam darovalcev, namenjen izključno primerom, če bi pri otroku prišlo do zdravstvenih zapletov (in bi otrok denimo potreboval darovalca kostnega mozga, ledvic itd.). V takem primeru lahko zdravstveno osebje dostopa do darovalca ali darovalke in ga/jo povpraša, ali se je pripravljen testirati kot potencialni darovalec, pri čemer otroka še vedno ne spozna.
Altruistično VS plačljivo darovanje
Darovanje spolnih celic je v Sloveniji altruistična, neplačljiva dejavnost, krijejo se le stroški prevoza, medtem ko so ponekod v tujini darovalci za svoje spolne celice plačani, razlaga Drobnič.
Na vprašanje, ali bi bilo tudi pri nas glede na pomanjkanje darovalcev smiselno uvesti plačljivo darovanje, Drobnič tehtno odgovarja, da se je treba najprej vprašati, kakšne darovalce bi s tem pridobili. Obstaja namreč nevarnost, da bi se za darovanje odločile različne socialne skupine, pri katerih bi bila motivacija socialna stiska, različne oblike zasvojenosti itd., pri slednjih se nato posledično postavlja tudi vprašanje zadoščanja zdravstvenim zahtevam.
Drobnič izpostavi tudi težavo, s katero se v tujini soočajo ženske. Medtem ko v Sloveniji država velikodušno krije postopke umetne oploditve, so ponekod v tujini plačljivi in tam darovalke plačujejo svoje postopke z darovanjem spolnih celic, kar nekatere v darovanje skorajda prisili.
Vseeno se zdi, da je prav altruistično darovanje velik razlog za pomanjkanje donatorjev spolnih celic pri nas. V Sloveniji bi po Drobničevih besedah potrebe pokrili s 15 moškimi darovalci letno, medtem ko je število ženskih darovalk težje izračunati, a jajčne celice v Sloveniji potrebuje približno 20 parov letno in Slovenke se ponje pogosto odpravijo na Češko.
ABC
A Pari brez lastnih spolnih celic potrebujejo donatorske celice.
B V Sloveniji je darovanje spolnih celic altruistično in ni plačljivo.
C Ker pri nas vlada pomanjkanje darovanih spolnih celic, hodijo pari ponje v tujino.
Darovalci in darovalke, vabljeni!
Vsi, ki bi si želeli postati darovalci spolnih celic, ste toplo vabljeni na Ginekološko kliniko Ljubljana!
Kontakti:
Tel.: 01 522 60 74
e-pošta: ivf.koordinator@kclj.si
