Lepi dnevi nas vse bolj vabijo v naravo. Prav je, da si jo privoščimo čim večkrat in karseda dolgo, saj na nas deluje blagodejno, kar je v teh epidemičnih časih še bolj pomembno. Vendar, pozor! Pred odhodom v gozd ali na travnik se zaščitite pred klopi, saj ti povzročajo nemalo nevšečnosti. Ogrožajo nas celo na domačem vrtu. Previdnost nikakor ne bo odveč. Če se klop kljub temu prisesa na naše telo, ga izvlečemo previdno in pravilno. Mazanje z oljem je mit.
Avtorica: Katja Štucin
Prav zdaj po številnih zdravstvenih institucijah po Sloveniji poteka cepljenje proti klopnemu menigoencefalitisu, ki je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki je v Sloveniji endemična. V Sloveniji cepljenje priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer se pojavlja klopni meningoencefalitis. Cepljenje za osebe, ki jim v skladu s programom cepljenja pripada cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, poteka pri izbranih zdravnikih. Samoplačniško cepljenje pa je mogoče pri izbranem zdravniku in v ambulantah za cepljenje na vseh območnih enotah NIJZ.
Klopni meningoencefalitis lahko namreč pusti trajne posledice, kot so glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen sicer poteka v dveh fazah. Prvo bolezensko obdobje se v povprečju pojavi 7 do14 dni (lahko od 2 do 28 dni) po vbodu okuženega klopa in traja 2 do 7 dni. Kaže se z neznačilnimi bolezenskimi simptomi in znaki, med njimi vročina, utrujenost, slabo počutje, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih. Lahko so prisotne bolečine v trebuhu, bruhanje in driska.
Druga faza bolezni pa se pojavi po prehodnem izboljšanju, ki traja nekaj dni do tri tedne. V tem obdobju so nekateri bolniki povsem brez težav. Za drugo fazo bolezni je značilna visoka vročina, pojavijo se simptomi in znaki prizadetosti osrednjega živčevja, to so najpogosteje glavobol, slabost in bruhanje, relativno pogosto je prisotno tudi tresenje prstov rok in jezika, včasih motnja zavesti in zmedenost. Pri do 10 % bolnikov pride do ohromitev različnih mišičnih skupin.
V Sloveniji nismo varni v nobeni regiji
V naši reviji smo že opozarjali, da pred klopi pravzaprav nismo varni prav v nobeni regiji Slovenije. Zato je prav, da smo karseda previdni povsod po državi. Velja pa tudi, da zbolevajo osebe vseh starosti, tudi otroci. Po preliminarnih podatkih, ki so jih zbrali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, so lani prejeli 187 prijav obolenja s klopnim meningoencefalitisom, zbolelo je 72 žensk in 115 moških. Najvišja stopnja obolevnosti je bila v koroški regiji (37/100.000 prebivalcev), sledili sta primorsko-notranjska (34/100.000 prebivalcev) in gorenjska regija (21/100.000 prebivalcev). Velja pa izpostaviti tudi statistiko za limsko boreliozo, ki se sicer pojavlja skozi vse leto, vendar je najpogostejša nekje od februarja do novembra.
Limska borelioza
je v Sloveniji najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi in jo lahko prepoznamo kot rdečino v obliki obroča, kolobarja. Prizadene lahko različne organske sisteme. Bolezen poteka v treh fazah, in sicer si sledijo obdobje zgodnje lokalizirane, zgodnje razsejane in kasne okužbe. Značilno je, da je klinična slika redko popolna. V prvem obdobju je najbolj značilna kožna sprememba erythema migrans. V obdobju enega meseca se na mestu vboda okuženega klopa začne razvijati rdečina, ki je sprva majhna in enakomerna, nato se postopno veča. Je okrogle ali ovalne oblike, od okolice je jasno omejena. Lahko ostane enakomerno rdeča, praviloma pa dobi obliko kolobarja, tj. znotraj postopoma zbledi, obod rdečine ostane obarvan. Velikost kožne spremembe je lahko zelo različna, od nekaj centimetrov do več kot en meter, in je odvisna od njenega trajanja. Kožno spremembo lahko spremljajo tudi splošni simptomi in znaki, kot so glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih.
Nekateri bolniki ozdravijo sami od sebe, pri večini pa bolezen napreduje. Zdravljenje limske borelioze poteka z antibiotiki. Pomembna je zgodnja prepoznava bolezni, saj je zdravljenje v prvi fazi bolezni praviloma zelo učinkovito. Po preliminarnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so v letu 2020 prejeli 7530 prijav obolenja z limsko boreliozo. Zbolelo je 4134 žensk in 3396 moških. Najvišja stopnja obolevnosti je bila v goriški regiji (719/100.000 prebivalcev), sledili sta koroška (637/100.000 prebivalcev) in gorenjska regija (545/100.000 prebivalcev).
Zaščita pred klopi
Kot rečeno, je najboljša zaščita proti klopnemu meningoencefalitisu cepljenje, za limsko boreliozo in humano granulocitno anaplazmozo, ki je manj znana akutna vročinska bolezen in se razvije v povprečju od 7 do 10 dni po vbodu klopa, pa ni cepiva. Morda velja izpostaviti, da so simptomi humane granulocitne anaplazmoze vročina, utrujenost, glavobol ter bolečine v mišicah in sklepih. Okužbe lahko potekajo tudi brezsimptomno ali kot blaga vročinska bolezen, redko imajo težak potek s prizadetostjo različnih organov. Klinična slika je podobna prvemu obdobju klopnega meningoencefalitisa. Bolezen tako kot limsko boreliozo uspešno zdravimo z antibiotiki. Kljub temu nam je povsem jasno, da je boljša preventiva kot kurativa, zato velja, da jo preprečujemo s splošnimi ukrepi za zaščito pred vbodom klopov. To velja za vse izpostavljene bolezni, nujen ukrep je torej zaščita pred vbodom klopa.
V Sloveniji je najbolj razširjen klop iz vrste Ixodes ricinus. V primeru, da je klop okužen, lahko zgoraj izpostavljene bolezni prenese na človeka. Če pride do naše kože, poišče primerno nežno mesto, kjer se pritrdi tako, da porine svoj rilec čim bolj globoko. Vbod ne povzroči bolečine, zato prisesani klop pogosto ostane neopažen, še posebej pri otrocih. Če je klop okužen, med sesanjem krvi na človeka lahko prenese povzročitelja bolezni. Jasno je, da niso vsi klopi okuženi, vendar raje ne računajmo na to.
Pravilna zaščita pred klopi
Pravilna zaščita se začne že pred odhodom v naravo ali na domači vrt. Pomembno je, da imamo oblečena svetla, gladka oblačila, ki naj pokrivajo čim več kože, tudi v toplejšem obdobju, zato so priporočljivi lahki, naravni, prepustni materiali. Oblecimo si srajco z dolgimi rokavi, dolge hlače, zataknjene za nogavice, zaprte čevlje in pokrivalo. Preden se podamo na lokacije, kjer je možna prisotnost klopov, na oblačila in na izpostavljeno kožo, ki naj jo bo – kot rečeno – karseda malo, nanesemo kemično sredstvo za odganjanje mrčesa (repelent). Pri tem je nujno upoštevati navodila proizvajalca glede trajanja zaščite. Če smo izpostavljeni dlje časa, kot deluje to sredstvo, ki smo ga nanesli, ga nanesemo ponovno, saj bo zaščita le tako delovala, kot je treba.
Po vrnitvi uporabljena oblačila slečemo in operemo oziroma skrtačimo, če niso pralna, sicer klopi lahko na njih »počakajo« in se nam prisesajo, ko jih prihodnjič uporabimo, potem se čim prej oprhamo in skrbno pogledamo, pri čemer je dobrodošla pomoč dodatnih oči, saj vseh predelov telesa sami ne moremo videti.
Kako pravilno odstraniti klopa?
V primeru, da na koži najdemo že prisesanega klopa, ga s primerno pinceto čim prej odstranimo. Res je pomembno, da klopa odstranimo čim prej, saj z odstranitvijo klopa v 24 urah zelo zmanjšamo verjetnost prenosa povzročitelja limske borelioze. Izvlečemo ga z enakomernim gibom. Če se le da, ga s pinceto primemo čim bližje koži in ga v celoti odstranimo. Če slučajno deli klopa ostanejo v koži, tudi te odstranimo čim prej. Temeljito umijemo roke, prav tako mesto vboda in pinceto nato razkužimo. Včasih so nam babice svetovale, da še pred odstranitvijo klopa namažemo z oljem. Tega ne počnimo! Za odstranjevanje klopov s kože nikakor ne uporabljamo olja, tudi ne kakršnih koli krem, petroleja ali drugih mazil, saj lahko klop posledično v telo izloči še večjo količino povzročitelja okužbe.
Tu naše dejavnosti še niso zaključene. Na klopa ne smemo kar pozabiti, ampak vbodno mesto opazujemo še približno en mesec. V primeru, da se na tem mestu razvije značilna rdečina ali znaki bolezni, ki jih prenašajo klopi, obiščemo zdravnika in povemo, da smo imeli klopa. Velikokrat se takoj po vbodu klopa, tudi po piku žuželke, na koži pojavi lokalna alergijska reakcija, ki se kaže z rdečino, oteklino in srbečico. Te spremembe običajno izginejo v nekaj dneh, če se rdečina širi in v sredini bledi ter dobiva obliko kolobarja pa je treba poiskati zdravniško pomoč.
ABC
A Pred odhodom na območja, kjer se zadržujejo klopi, je nujna zaščita.
B Obolevnost za klopnim meningoencefalitisom in limsko boreliozo začne hitro naraščati v začetku aprila ter doseže vrh v poletnih mesecih.
C Prisesanega klopa čim prej odstranimo s pinceto.
