Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

V kranjski porodnišnici letno na svet prijoka od 1600 do 1700 novorojenčkov. Po besedah mag. Irene Virant, dr. med., spec. za ginek. in porodništvo, niti en porod ni enak drugemu, pogovarjali pa smo se tudi o sredstvih za lajšanje porodnih bolečin, časovnem poteku in o vlogi partnerja pri porodu.

Avtorica: Nika Arsovski

V medijih mnogokrat zasledimo objave, ki spodbujajo obiskovanje predporodnih šol. So te namenjene zgolj ženskam ob prvem porodu ali je priporočljiv obisk tudi v naslednjih nosečnostih? Česa se ženska v predporodni šoli nauči in kako koristne so?

Na predporodnih tečajih povedo nekaj osnov o poteku nosečnosti, skrbi za nosečnico ter poteku poroda. Namenjeni so pripravi bodočih staršev na nosečnost in porod. Na tečajih pridobijo napotke, ki jim olajšajo prve dneve z novorojenčkom ob prihodu domov in jih seznanijo z osnovami nege novorojenčka. Tečaje priporočamo vsem, ki pričakujejo prvega otroka. Se pa strinjam, da z vsakim letom prihajajo novosti v povezavi s porodom in nosečnostjo. Primer je recimo lajšanje porodne bolečine. Tej temi včasih tečaji niso posvečali velike pozornosti, danes pa je določen čas namenjen zgolj anesteziologom, ki natančno opišejo načine lajšanja porodne bolečine ter prednosti in slabosti le-te. Par se po obisku tečajev najlažje odloči za način lajšanja porodne bolečine, ki mu ustreza. Tečaji torej niso obvezni, vendar pa jih nosečnicam priporočamo.

Porod razdelimo na tri porodne dobe. Kdaj se popadki pojavijo in v kakšnih intervalih potekajo?

Prva porodna doba se začne z začetkom poroda (redni in boleči popadki na 5 minut, ob tem lahko tudi odteka plodovnica) in traja do popolnoma odprtega materničnega ustja. Razdelimo jo na dve fazi. V prvi latentni fazi maternično ustje pod vplivom popadkov, ki pritiskajo vodilni plodov del navzdol, zori (se krajša, mehča in tanjša). V drugi aktivni fazi pa se maternično ustje odpira. Druga porodna doba se začne s popolnoma odprtim materničnim ustjem in se konča s porodom otroka. Tretja porodna doba se začne z rojstvom otroka in se zaključi s porodom posteljice in ovojev. Sledi poporodno obdobje, ki traja 6 tednov. Prve tri ure po porodu ženska z novorojenčkom ostane v porodni sobi pod stalnim nadzorom babic, saj se velik del zapletov po porodu pokaže v prvih urah.

Popadek je krč mišičja maternice, ki pritiska plod navzdol. Pravi popadki so redni (na 2 do 3 minute) in trajajo od 30 do 45 sekund.

S čim lahko ublažimo bolečino, ki spremlja popadke?

Živimo v času, ko se bolečini, če se le, da želimo izogniti. Vedeti moramo, da je porodna bolečina ena najhujših bolečin, vendar pa je njeno doživljanje zelo individualno. Porodnica, ki se veseli otroka in ni obremenjena s strahom, da bo kaj narobe, rojeva v znanem okolju in ob babici, ki ji zaupa, bo doživljaja porodno bolečino drugače kot čustveno labilna porodnica , ki  je  dovzetna za strašljiva pripovedovanja in ob sebi nima osebe, ki bi ji zaupala. Popadki so boleči in to tem bolj, čim bolj so močni, dolgotrajni in čim bolj so nepravilni. Popadki so bolj boleči, če je maternično ustje napeto, prav tako, če je otrok zelo velik.

Danes poznamo veliko metod za lajšanje porodne bolečine. Nefarmakološke metode: TENS, relaksacijske tehnike, preusmerjanje pozornosti, masaža, hipnoza, akupunktura, aromaterapija … in farmakološke metode: inhalacijski analgetiki, sistemski analgetiki ter regionalna analgezija, kot sta epiduralna in spinalna analgezija.

Epiduralna porodna analgezija (EDK) je najučinkovitejša metoda lajšanja porodne bolečine. V razvitem svetu se izvaja že vrsto let. V nekaterih porodnišnicah je uporabljena pri več kot 85 % porodnic. EDK je postopek lajšanja porodne bolečine s pomočjo epiduralnega katetra, ki ga uvedemo v ledveni del hrbteničnega kanala zunaj trde hrbtenjačne ovojnice, v kateri je hrbtenjača. Po katetru nato v epiduralni prostor dovajamo protibolečinsko mešanico zdravil, ki začasno omrtviči živčne korenine v tem prostoru ter prekine prevajanje bolečinskih dražljajev iz področja maternice, porodnega kanala in presredka. V porodnišnici Kranj  pribljižno 40 % porodnic rojeva z EDK. Najverjetneje bo ta odstotek še višji, saj je EDK od septembra 2014 storitev, za katero ni treba doplačati.

Na kakšen način lahko postopek odpiranja materničnega ustja pospešimo?

Maternično ustje se odpira zaradi pritiskanja in spuščanja vodilnega plodovega dela ob krčenju maternice. Če porodnica ni sproščena, je napeto tudi mišičje materničnega ustja, zato bo bolečina ob popadkih še močnejša. V takem primeru porodnici svetujemo najprimernejši način lajšanja porodne bolečine.

Kakšen je postopek v primeru, da pri nosečnici kljub predvidenemu datumu poroda ne pride do začetka poroda?

Porod se začne, ko je plod zrel, najpogosteje okrog predvidenega datuma poroda. Kadar se porod do tega datuma ne začne, je potrebno pogostejše spremljanje stanja otroka. Porod sprožimo v primeru slabšanja funkcije posteljice, saj bi oslabljeno delovanje posteljice lahko ogrozilo otroka. Porod naj bi se začel, ko je stanje ploda še dobro in mu stres med porodom ne bo škodoval.

V zadnjih letih lahko v spletnih trgovinah zasledimo pripravek v obliki gela kot pomoč pri porodu. Kako učinkovita je ta metoda in v katerih primerih se je poslužujete?

Pred nekaj leti je na tržišče prišel porodni gel, ki se ga uporablja kot nadomestek normalne sluzi, ki se ob porodu izloča iz materničnega vratu in olajša drsenje ploda po porodnem kanalu. V primeru prezgodnjega razpoka plodovih ovojev plodovnica izpere sluz, zato je porodni kanal manj viskozen. Babica ob vaginalnem pregledu nožnico namaže s porodnim gelom in tako olajša drsenje ploda in nekoliko zmanjša možnost poškodbe porodne poti. Porodni gel nima nobenega vpliva na bolečino, je ne zmanjšuje. Danes je na voljo na policah trgovin v tujini. V primeru, da nosečnica s seboj prinese gel, njeni želji seveda ustrežemo.

V katerih primerih se odločite za carski rez?

Za carski rez se odločamo, kadar bi lahko vaginalni porod zaradi bolezni matere ali slabe kondicije ploda ogrozil zdravje otroka in ali porodnice. Slaba petina porodov se zaključi s carskim rezom. Število v zadnjem času narašča zaradi različnih dejavnikov. Porodnice so starejše, zato imajo pogosteje kakšno od kroničnih bolezni in s tem tudi več zapletov v nosečnosti ali ob porodu.

Kakšna je z vidika staršev razlika med porodom s carskim rezom v primerjavi z vaginalnim porodom?

Tudi porod s carskim rezom je lahko lep dogodek, pri katerem sta prisotna oba starša. Večino carskih rezov naredimo v regionalni anesteziji (EDK, spinalni blok), ob tem je porodnica zbujena in ob njej je partner. Otroka pokažemo staršem takoj, saj je prvi stik otroka z mamico zelo pomemben.

Nosečnice imajo različne izkušnje z dolžino trajanja poroda. Kaj vpliva na dolžino in kakšna je povprečna dolžina poroda?

Dolžina poroda se glede na nosečnico razlikuje. Če se porod začne pri nezrelem ustju, bo porod trajal dlje časa. Pri pacientkah, ki v porodnišnico pridejo že z odprtim materničnim ustjem, pa bo porod praviloma krajši. Prvi porod v povprečju traja 6 ur, kar je običajno nekoliko dlje kot naslednji porodi.

Kaj sporočate vsem predstavnikom močnejšega spola, ki se znajdejo v porodni sobi?

Partner mora biti seveda pripravljen na porod, zato moškim svetujemo, naj se na porod vnaprej pripravijo. Pomembno je, da stojijo ženski ob strani in ji nudijo duševno podporo. Običajno partner prereže popkovnico po rojstvu otroka in ga tudi pestuje. Osebje porodnišnice se po najboljših močeh trudi, da staršema porod ostane v lepem spominu.

Marsikje velja prepričanje, da je prvi porod najtežji, vsak naslednji pa je precej lažji. V kolikšni meri velja ta trditev?

Ob prvem porodu se medenica in porodna pot prvič razširita, vendar pa je lahko drugi otrok za kilogram težji od prvega in to porod oteži. Trditev torej drži v velikem številu primerov, vendar ne vedno. Statistično gledano do najmanjšega števila zapletov pride pri drugem porodu. Vendar je vsak porod edinstven, se razlikuje od drugega in jih je zato nesmiselno primerjati med seboj.

Pri porodu kljub sodobnim metodam lahko pride do zapletov.

Ob porodu lahko pride tudi do zapletov, ki jih zdravniki ne moremo predvideti. Porod doma je sicer lahko lep in varen, če ob tem ne pride do nobenega zapleta. V Sloveniji imamo 14 porodnih oddelkov, kjer je zagotovljena strokovna oskrba v primeru zapletov.

Kaj za konec svetujete nosečnicam?

Zelo pomembno je, da porodnica zaupa osebju v porodni sobi, saj se bo tako počutila varno. Če je možno, naj porodnico ob porodu spremlja partner ali druga bližnja oseba. Osebje v porodnem bloku, predvsem pa babica, ki skrbi za porodnico, ji bo v času poroda svetovala in pomagala.

V prihodnosti se bomo vsi strokovni delavci trudili, da bi porod čim bolj približali domačemu okolju. Morda bo najboljša odločitev babiški porod v porodnih hišah, ki so del bolnišnice, saj bo le tako porodništvo tudi varno. Vsi si namreč želimo in trudimo, da bi se zdravi materi rodil zdrav otrok in da bi porod vsem ostal v lepem spominu.

Ne spreglejte

Melatonin je naravni hormon, ki nastaja predvsem v češeriki, majhni žlezi v možganih, ter se sprošča v krvni obtok. Češerika
Preberi več
Rak želodca je ena izmed rakavih bolezni z najvišjo stopnjo smrtnosti, ta pa je v večji meri posledica poznega prepoznavanja,
Preberi več
Kljub temu, da so stopala ključnega pomena za našo mobilnost, o njih ne razmišljamo prav veliko, dokler nas ne zmoti
Preberi več
Talne obloge iz plute sicer poznamo že desetletja, zdaj pa so s trendom vračanja k naravi in trajnosti postale spet
Preberi več
Ob diagnozi rak dojk se bolnicam sesuje svet. Takrat potrebujejo resno obravnavo in prave informacije ter človeški pristop zdravstvenega osebja,
Preberi več
Delovanje mišic je tesno povezano z živčevjem. Po živcih se prevajajo električni impulzi, ki mišicam signalizirajo krčenje. Iz osrednjega živčevja
Preberi več
Osteoporoza se pojavi brez znakov in opozoril, bolniku pa zelo zmanjša kakovost življenja. Nevarna je predvsem zaradi visokega tveganja za
Preberi več
Avtor: Doc. dr. Mija Blaganje, dr. med. Kaj je zdrs medeničnih organov? Zdrs medeničnih organov, z drugim izrazom prolaps, je
Preberi več