Z vami smo že od leta 2005...

Dve križanki na dan ne odženeta demence stran

Za to, da naši možgani ostanejo mladi in prožni še v pozna leta, smo odgovorni tudi sami. Pomeni, da na staranje lastnih možganov in upadanje kognitivnih sposobnosti lahko nekoliko vplivamo, lahko ga upočasnimo.

V zgodnjem in srednjem življenjskem obdobju imamo običajno dovolj izzivov v našem vsakdanjem življenju. V poznejših letih si te izzive moramo poiskati sami.

Dejstvo je, da so možgani najbolj prožni oziroma plastični, ko so še mladi. Plastičnost možganov pomeni, da so se zmožni učiti novih stvari. V otroških in mladih letih je plastičnost zelo visoka. Otroci se na primer zelo mimogrede naučijo tujega jezika že samo s tem, da so mu izpostavljeni, kot goba srkajo informacije iz okolja in jih spravljajo v spomin. Odrasli se pri učenju tujega jezika moramo precej bolj potruditi. Z leti se plastičnost torej zmanjšuje. Če kdaj igrate igro spomin s svojimi otroki ali vnuki, se lahko samo čudite, s kakšno lahkoto vas pri tem premaga sedemletnik. In iz svojega lastnega otroštva se (še vedno!) spominjate, da so se takrat odrasli enako čudili tudi vam. Ali pa učenje preproste pesmice. Otrok jo prebere enkrat ali dvakrat in si jo zapomni. Pa vi danes?

Miti o možganih

Danes že vemo, da je prepričanje o tem, kako uporabljamo le delček naših možganov, le mit iz prejšnjega stoletja, s katerim so propagirali domnevno neslutene možnosti našega uma. V resnici je velika večina možganov ves čas »vklopljena« in z opravljanjem neke zahtevne miselne naloge se njihova dejavnost poveča le malo. Tako pravijo nevrologi. Sodobna nevrologija pove tudi to, da možgani niso kot mišica, ne moremo jih »nabildati« z enostranskimi vajami in niti ne dietami, na račun katerih zanemarimo druge dejavnosti. In ne, samo z reševanjem križank ne bomo odgnali demence. Dobra novica pa je, da možganom najbolj koristijo mnoge raznolike dejavnosti, najbolj jim bomo ustregli s tem, če se bomo lotevali pestre palete dejavnosti.

Srečni možgani

Ostanimo pri prispodobi slikarske palete: v naše življenje lahko vnesemo širši nabor barv. Če zdaj na primer uporabljamo samo štiri osnovne barve ali še to ne, potem je zadnji čas, da posežemo tudi po mešanih barvah in mnogovrstnih odtenkih. Kadar na primer kot upokojenec ali upokojenka svoje dneve preživljamo precej enolično, imamo veliko možnosti, da jih popestrimo. Če se večinoma ukvarjamo s pripravo obrokov, morda tudi za širšo družino, obdelovanjem vrta, gledanjem televizije in branjem knjig, je to že nekaj. A lahko bi dodali še redno vsakodnevno reševanje miselnih izzivov, enkrat- ali dvakrattedensko skupinsko telovadbo ali jogo, ali pa, še bolje, ples! Ko kuhamo, preskušajmo nove in nove recepte, to nas bo ohranjalo žive, naše možgane pa osvežilo. (Četudi morda naši odjemalci ne bodo vedno zadovoljni.) Vse dejavnosti, ki se nam zdijo smiselne, ki smo jih od vedno (ali nekoč) želeli početi, pa ni bilo časa, ter vse dejavnosti, pri katerih uživamo, so nam prijetne in nam dajejo občutek sreče – krepijo tudi možgane. Rutina in enoličnost jih ubijajo.

Pokukajmo iz cone udobja

Zato se premaknimo iz cone udobja in počnimo nekaj novega. Naj bo naš cilj, da se vsak teden lotimo neke nove dejavnosti ali se naučimo nekaj novega. Če še vedno ne uporabljamo elektronske banke, si to uredimo zdaj. Poskusimo se vključiti v katero od družabnih omrežij, ki so na voljo – zelo veliko koristnih in zanimivih informacij lahko izvemo na ta način. Spopadimo se z novo tehnologijo, če je le mogoče, saj nas to ohranja v duševni kondiciji in nam daje občutek, da gremo v korak s časom. Lahko se začnemo učiti tujega jezika ali pa obnavljamo znanje od prej. Lahko se končno udeležimo tečaja prve pomoči ali pa šole varne vožnje (da obnovimo in posodobimo svoje znanje). Lotimo se jutranje telovadbe, lahko sami ali pa v skupini, kakor nam je bolj všeč … Tečaj oblikovanja iz gline, risanja mandal, novih načinov vrtnarjenja, plesa, slikanja, šivanja, fotografiranja … Skratka, učenje novih veščin in znanj nas bo poživilo in naše možgane ohranjalo mlade.

Če vsak dan varujemo vnuke ali pa se z njimi srečujemo občasno – dovolimo jim, da nas naučijo kakšne nove igre, da nam pokažejo svoje igrice na računalniku. Ali pa še bolje: razmislimo o tem, kakšne miselne izzive bi jim lahko sami postavili in ob njihovem reševanju skupaj preživljali lepe trenutke. Poiščimo uganke, labirinte, iskanje razlik, štejmo z njimi po angleško, naprej in nazaj, ponovimo poštevanko z njimi …

Stres in prehrana

Prav tako za naše možgane ni dober stres. Zato se naučimo umirjati, morda v naravi ali pa počnimo stvari, ki v naše doživljanje vnašajo občutek miru in zbranosti. Vsaj dan naj bo nekaj minut namenjenih temu, da se umirimo in zberemo misli. Morda nam pri tem pomaga joga ali pa kakšna druga metoda ali tehnika umirjanja in meditacije.

Kaj pa prehrana? V medijih se pojavljajo takšne in drugačne teorije o tem, katera vrsta hrane je za naše možgane najboljša. Nekateri navajajo ovsene kosmiče, drugi oreh (že njegova oblika naj bi nakazovala na to, da je bil ustvarjen prav za možgane). Žal znanstvenih dokazov za to, katera vrsta hrane dobro vpliva na delovanje možganov, nimamo. Nevroznanost potrjuje le splošna načela zdrave prehrane, da na primer mediteranski način prehrane ščiti možgane pred določenimi boleznimi, tako kot varuje tudi druge organe. Pogosto se kot koristni za možgane omenjajo vitamini. Podatkov, da bi dodajanje vitaminov dodatno pomagalo tistemu, ki že tako ali tako zaužije dovolj vitaminov z uravnoteženo prehrano, v resnici ni. Vitamin B12 ali B6 sta pomembna za delovanje živčevja, a bolj v tem smislu, da njuno pomanjkanje lahko povzroči okvaro. Ni pa dokazano, da bi dodatni odmerki izboljšali miselne sposobnosti. Na srečo takšni dodatki večinoma niso škodljivi. Večinoma, saj na primer vitamin B6 v prevelikih odmerkih lahko živčevje tudi okvari.

In ne pozabimo na gibanje! Gibanje ne krepi le mišic in kosti, krepi tudi možgane. Zato kar plešimo, telovadimo, plavajmo, hodimo, tecimo … kolikor le lahko. Gibanje poleg tega odganja stres in naše telo napolni s kisikom – brez njega tudi možgani ne morejo dobro delovati.

 

Vaje za ohranjanje bistrega uma

Izvajamo jih lahko doma ali medtem ko čakamo v kakšni vrsti ali v čakalnici zdravstvenega doma. Sami ali v skupini, s prijatelji, vnuki.

1)      Seštevanje števila. Seštevajmo neko število, na primer število 2 do 100. Potem ga odštevajmo do 0. To nam bo okrepilo koncentracijo in osvežilo spomin. Pozneje stopnjujmo zahtevnost. Seštevajmo na primer število 3 in ga hkrati odštevajmo. Takole: 3–90, 6–87, 9–84, 12-81 … Seštevajmo število 2 do 100 in hkrati odštevajmo število 3 od 90. To gre takole: 2–90, 4–87, 6–84, 8–81 …

2)      Še vaja s števili, in sicer poštevanka števila drugače. Na primer poštevanka števila 7: izgovorimo samo vsoto števk. Torej ne 7, 14, 21, 28 … ampak takole: 7, 5, 3, 10 …

3)      Podvojimo število in videli bomo, kako daleč lahko pridemo. Na primer: 3, 6, 12, 24, 48, 96 …

4)      Vaja za umirjanje in koncentracijo: usedimo se pred uro s kazalci. Za trenutek se sprostimo zberimo pozornost in se osredotočimo na sekundni kazalec. Za dve minuti se osredotočajmo na ta kazalec, kakor da ne obstaja ničesar drugega. Če izgubimo koncentracijo in pomislimo na nekaj drugega, se ustavimo, spet zberemo pozornost in začnemo znova. Skušajmo držati fokus na kazalec polni dve minuti.

5)      Besedilna vaja. Naključno napišimo štiri ali pet črk in iz njih potem sestavljajmo smiselne in zabavne povedi. Na primer: GBRD: Gregor bi rad darilo. Ali: ZPMS – Zadovoljni prijatelji mislijo skupaj.

6)      V trafikah in knjigarnah se da kupiti množica knjižic in knjig, ki spodbujajo duševno dejavnost. Naj bodo to križanke, kvizi, premetanke, osmeroosmerke, sudoku in ostali miselni izzivi. Še več miselnih iger in izzivov lahko najdete na internetu. Poskusite!

7)      Brainobrain – računanje na abakus, računalo s kroglicami. Za nas popolnoma drugačen sistem računanja, ki krepi celotne možgane in ustvarja nove povezave med možganskimi celicami, krepi koncentracijo in spomin. Žal je to učenje za zdaj pri nas na voljo le za otroke – če poznate kakšnega, ki obiskuje ta tečaj, vas lahko nauči!

 

Avtorica: Maja Korošak