Z vami smo že od leta 2005...

Dnevna zaspanost, težava ali bolezen?

Se tudi vi uležete k počitku podnevi? Pol urice in človek je kot prerojen, spet pripravljen na popoldanske in večerne izzive. Včasih pa se nam zgodi, da smo tako zelo utrujeni, da bi prespali kar ves dan, morda celo vse dni v tednu.

Če pa tudi v mesecu in več, pa je bržkone čas, da obiščemo zdravnika. Podrobnosti nam je orisal prim. mag. Igor Koren, dr. med., specialist interne medicine in pulmologije.

Koliko časa naj bi človek spal oziroma počival?

Nekega splošnega normativa, koliko mora človek spati, ni. Navadno je razpon spanja med pet do osem ur na noč, sprejemljivi čas pa je nekje med štiri ure do devet ur na noč. Starejše osebe potrebujejo za duševno in telesno regeneracijo manj spanja, mlajši pa več. Vodilo zdravega in dovolj dolgega spanca je, da se zjutraj zbudimo spočiti, dobro razpoloženi in voljni za nove dnevne naloge.

Največja težava starejših je, da hodijo zvečer spat »s kurami«, denimo ob 21. uri, in se popolnoma zbudijo že okoli ene ure zjutraj. So spočiti, vendar jezni, ker ne vedo, kaj delati do jutra.

Pri mladini pa je ravno obratno. Pravi »žur« se začne šele po 22. uri in takrat gredo v »life«. Ko se v ranih jutranjih urah vrnejo domov, padejo v posteljo. Kljub spanju pet do šest ur ne dosežejo njihove spalne norme, zato so nespočiti, upočasnjeni in dremavi.

Včasih čutimo rahlo utrujenost, ko denimo pridemo iz naporne službe, pojemo kosilo in se umaknemo v mir. Je priporočljivo malce poležati ali je bolje, da se denimo odločimo za obisk rekreacijskega centra ali pa preprosto odidemo v gozd na sprehod?

Vse našteto je pravilno. Pri telesni izmučenosti je dobrodošel 15 do 25 minut dolg popoldanski okrepčilni dremež, ki regenerira in poživi telo. Ob prenatrpani glavi odvečnih informacij, zaradi stresa, naglice in stalnega doseganja norme pa je priporočljiv obisk gozda ali daljši sprehod na bližnji griček. Takrat se uredijo misli, iz glave izpuhtijo odvečne informacije, osebna kontemplacija pa umiri dušo.

Je to bolezen, če ponoči posameznik spi dovolj dolgo in se zbudi spočit, potem pa čez dan ponovno čuti nezadržno potrebo po spanju?

V tem primeru gre lahko za bolezen, tako imenovano hipersomnio. To je prekomerna dnevna zaspanost, ki se pojavi kljub normalnem nočnem spanju. Pomeni nezmožnost ostati buden podnevi. 

V kakšnih primerih se lahko čez dan pojavi huda utrujenost in v katerih primerih je nujen obisk zdravnika? Kdaj govorimo o bolezni?

Najbolj banalna utrujenost, ki ni redka, se pojavlja ob anemijah. Anemične so pogosto ženske v rodni dobi. Neredko je utrujenost posledica nepravilnega delovanja ščitnice. V kronično utrujenost vodijo tudi podaljšani stres, duševna izčrpanost ter izgorelost.

Kako se zaspanost, ki je prisotna pogosto dlje časa, zdravi?

Najprej moramo odkriti vzrok zaspanosti. Če gre za anemijo, jo zdravimo s preparati železa ali drugih ustreznih vitaminov. Če gre za nezadostno delovanje ščitnice, dodajamo ustrezne ščitnične hormone. Pri duševnih motnjah pa uporabljamo anksiolitike in antidepresive.

Če vzroka zaspanosti ne moremo opredeliti z običajnimi preiskavami, je smiselno opraviti še polisomnografijo oziroma snemanje vzorca in globine spanca. Gre za preiskavo, ki se v laboratorijih za motnje spanja opravlja samo hospitalno. Osrednja ustanova za te težave je nevrološka klinika v Ljubljani.

Je ta težava popolnoma ozdravljiva oziroma se jo da premagati?

Večino vzrokov za zaspanost se da popolnoma odpraviti. Anemijo popolnoma pozdravimo, ščitnico uravnamo s hormoni, duševne težave omilimo z zdravili. Tudi za genetsko napako, ki povzroča narkolepsijo, obstajajo zdravila.

Lahko posameznik ravna preventivno, da do dnevne zaspanosti sploh ne pride?

Lahko. Predvsem je treba upoštevati pravila zdravega in dovolj dolgega spanca ob upoštevanju pravil higiene spanja. Vsak zase iz izkušenj ve, koliko spanca potrebuje, da se zjutraj zbudi spočit in dobro razpoložen.

Vsaka »prekrokana« noč se mora nadomestiti s podaljšanim počivanjem naslednjo noč. Pred uspavanjem se je treba izogibati kofeinu, alkoholnim pijačam, kajenju in prenajedanju. Zvečer ni pametno skrbeti za telesno kondicijo, kajti intenzivni treningi dvignejo nivo adrenalina v krvi, ki ovira uspavanje in globino spanca.

Zdrav spanec motita tudi svetloba in hrup. Predvsem UV-svetloba, ki seva iz pametnih telefonov, tablic in računalniških monitorjev. Ta ovira zadostno izločanje melatonina iz možganskega priveska, to je hormona, ki pomaga pri uspavanju in vzdrževanju spanja.

 

A Navadno je razpon spanja med pet do osem ur na noč, sprejemljivi čas pa je nekje med štiri ure do devet ur na noč.

B Anemijo popolnoma pozdravimo, ščitnico uravnamo s hormoni, duševne težave omilimo z zdravili ...

C Posameznik lahko ravna preventivno, da do dnevne zaspanosti sploh ne pride.

Avtorica: Katja Štucin