Z vami smo že od leta 2005...

Ko nas v grlu praska, peče in boli

V zimskem času nas pogosto boli grlo, največkrat gre najprej za virusno vnetje. Pomagamo si lahko s čaji, zelišči, medom, uživanjem vitamina C in vdihavanjem vlažnega zraka (t. i. inhalacije) ali po potrebi z jemanjem tablet proti bolečini.

Kadar bolečina nikakor ne pojenja in se poleg nje pokažejo še drugi simptomi (splošno slabo počutje, močno povišana telesna temperatura, bolečine v sklepih, slabost in bruhanje, gnojne obloge na močno pordelih in lahko tudi povečanih mandljih ...), pa gre lahko za bakterijsko vnetje. 

Foto matej svetec

Vendar pa ni nujno, da je boleče grlo znak okužbe. Kot pove Matej Svetec, dr. med., spec. otorinolaringologije, je možen vzrok bolečine v grlu tudi dvigovanje želodčne kisline v žrelo ali želodčni refluks. Drugi vzroki so precej bolj redki v populaciji in med njimi so tudi nevarna obolenja v tem delu, na primer rakave bolezni ust in žrela ter grla. Te imajo poleg bolečin še druge klinične znake in bolniki so delno k temu genetsko nagnjeni, pogosteje pa je vzrok način življenja z nekaterimi navadami in razvadami. Sem prištevamo pretirano uživanje alkohola in kajenje. Tudi delo v neugodnih klimatskih razmerah z vdihavanjem kemijskih hlapov ali prahu je lahko razlog, da nas grlo boli ali celo zbolimo za rakavim obolenjem.

Prehlad, gripa, bakterijsko vnetje?

Kako pravzaprav lahko razlikujemo med tem, ali gre za navaden prehlad, ali za gripo, ali za bakterijsko vnetje? Matej Svetec: »Prehlad je virusno vnetje sluznice v nosnem organu in žrelu. Pri tem se pojavi zaprtost nosu, voden izcedek iz nosu in draženje v nosu in žrelu, kihanje in kašljanje. To zdravimo s higienskimi ukrepi, nos čistimo s fiziološko raztopino ter uživamo dovolj tekočine. Simptome, kot sta boleče grlo in glavobol, blažimo z analgetiki.« Koliko časa pa traja prehlad? »Prehlad običajno traja sedem dni, lahko pa se podaljša tudi na deset do štirinajst dni – odvisno od splošne odpornosti organizma,« razlaga dr. Svetec ter poudari, da je treba, če težava traja dalj časa in se bolečina v žrelu poveča ter se pojavi tudi povišana temperatura, k zdravniku. »Ta oceni, ali morda gre za bakterijsko vnetje žrela ali pa za bakterijsko vnetje mandljev oziroma angino.«

Kako se zdravi vnetje? »Če pride do bakterijskega vnetja, se to zdravi z antibiotiki, vročino in bolečino pa še naprej zdravimo z antipiretiki in analgetiki (paracetamol in sorodna zdravila imajo pogosto dvojni učinek in vplivajo na znižanje telesne temperature ter odpravo bolečine). Res pa je, da nekateri posamezniki tudi ob virusnem prehladu hitro dobijo hudo vročino, vse bolj boleče žrelo in grlo, občuten pa je tudi zadah iz ust. Če vzamejo analgetik in se bolečina in vročina hitro pomirita, vrneta pa se po približno šestih urah, potem običajno ne gre za bakterijsko vnetje. Če pa se vročina kljub jemanju analgetikov vse hitreje vrne na višjo raven in je bolečina vse hujša ter ne moremo niti požirati, obstaja večja verjetnost bakterijske okužbe. Takrat je nujno obiskati zdravnika, ki nas pregleda in že na podlagi klinične slike opredeli vrsto bolezni ali po potrebi naroči laboratorijsko preiskavo krvi. Če se izkaže, da je okužba bakterijskega izvora, potem bolniku predpiše antibiotik.«

Bolečina bi morala po dveh ali treh dneh jemanja antibiotikov pojenjati. Kljub izboljšanju pa je nujno, da zdravljenje z antibiotiki v celoti končamo, saj bi v nasprotnem primeru nekaj vzročnih bakterij utegnilo preživeti in povzročati nadaljnje zaplete. Po zdravljenju z antibiotiki priporočajo, da zamenjamo zobno ščetko (to tudi drugače redno menjavamo zaradi nesnage, ki se v njej nabere po določenem času uporabe).

Po besedah našega sogovornika gripe najpogosteje ni težko ločiti od bakterijskega vnetja grla, saj se pri gripi pojavijo sistemski bolezenski znaki in pogosto nam je pri postavljanju diagnoze v pomoč izvid laboratorijskih preiskav krvi. Poleg zelo verjetne bolečine v žrelu in nihanja vročine so prisotni tudi močnejši glavobol, večja splošna utrujenost in bolečine v mišicah in sklepih. Antibiotik pri gripi, enako kot pri prehladu, ne pomaga. Pomaga počitek, uživanje prilagojene količine tekočine, vitaminski napitki in jemanje analgetikov.

Bolnik se mora v obeh primerih, tako pri virusni kot tudi bakterijski okužbi, izolirati od okolice, držati pa se mora tudi določenih higienskih ukrepov, da okužbe ne prenaša na druge.

Posledice nezdravljenja

Če bakterijskega vnetja grla ne zdravimo, lahko nastopijo posledice, ki so bodisi kratkotrajne bodisi dolgotrajne. Katere so to? »Najpogostejše kratkotrajna posledica je razširitev in poslabšanje lokalnega vnetja z ognojkom v predelu žrela. V tem primeru je treba bolnika napotiti v bolnišnico, saj tam lahko dobiva zdravila neposredno v kri. Ognojek pa je treba izprazniti tudi z operativnim posegom. Dolgotrajne posledice pogostih in nezdravljenih bakterijskih vnetij žrela in grla pa se lahko čez mnogo let izrazijo tudi kot spremembe na srčnih zaklopkah, okvare v delovanju ledvic, revmatska obolenja sklepov … Zato zdravniki svetujemo, da bakterijsko okužbo v vsakem primeru ustrezno zdravimo in ne igramo »junaka«, da smo tako obolenje pozdravili stoje s polno delovno obremenitvijo,« poudarja dr. Svetec.

Občutljivost za okužbe

Kako pogosto lahko nekdo zboli za vnetjem grla in ali obstaja tudi kronično vnetje grla? »Nekateri posamezniki so posebno dovzetni za vnetja in to je lahko genetsko pogojeno s kakovostjo imunskega sistema ali je lahko posledica načina življenja. Sluznica v žrelu je dovzetnejša za vnetja tudi v primeru, če pijemo premalo tekočine, saj se izsuši. Pogostejša vnetja grla pa se pojavljajo tudi v primeru, če imamo velike ali razbrazdane mandlje. V njihovih brazdah se namreč nabirajo ostanki sluznice in hrane ter predstavljajo žarišče vnetja. Naj omenim tudi želodčni refluks, pri katerem želodčna kislina pogosto opeče sluznico. Ni redko, da se večje težave z želodčnim refluksom zamenjajo in posledično tudi zdravijo kot okužba v žrelu ali grlu, saj kislina, ki se dviguje iz želodca, lahko močno opeče žrelo in tudi to je boleče. Ko na primer zbolimo za vnetjem dihal in pogosto kašljamo, to povzroča dvigovanje želodčne kisline do žrela, dodatno pa težavo spodbudi še pitje velikih količin čaja z medom in limono, ki pri posamezniku lahko neugodno delujeta na nastajanje in dvigovanje želodčne kisline.«

Dr. Svetec še doda, da tudi stres in delovna preobremenjenost botrujeta pogostejšim vnetjem žrela in grla. Pomembno je tudi to, v kakšnem okolju bivamo in koliko se gibljemo. Če je to zaprto okolje, v katerem se zadržuje veliko ljudi, kot so na primer vrtci, šole, javna prevozna sredstva … prav tako lahko hitreje zbolimo.

Kronično vnetje žrela ali grla je opredeljeno kot stanje s pogostimi ali dolgotrajnimi težavami v tem predelu in je lahko posledica mnogih dejavnikov. Pogosto so težave posledica osebne dovzetnosti ali občutljivosti v tem predelu pogojene s klimatskimi spremembami ali uživanjem hladne tekočine ali uživanjem premalo tekočine … Težave lahko nastanejo tudi pri izpostavljenosti določenim toksičnim snovem, tako doma kot na delovnem mestu. Pogoste so težave z žrelom in grlom tudi pri dolgotrajnih kadilcih in vseh, ki veliko obremenjujejo glasilke (na primer pevci, učitelji …). Traja več let, značilna so stanja poslabšanja in izboljšanja, glas pa lahko niha v svoji kakovosti ali ostaja spremenjen za vedno. Dolgoročno lahko pripelje do okvare glasilk, znana pa je tudi povečana verjetnost za karcinom grla predvsem pri kadilcih. Najpogosteje se pojavlja pri moških, starih od petdeset do šestdeset let. 

Preventivni ukrepi

Najpomembnejša preventiva pred okužbami, tudi v žrelu in grlu, je krepitev imunskega sistema. Zato se pred okužbami najbolje zaščitimo z zdravo prehrano in pitjem zadosti tekočine, z zmerno telesno dejavnostjo, vse to nam zviša obrambno odpornost organizma. Pomembno je tudi pravilno oblačenje ob nihanju zunanjih dnevnih temperatur.

 

A Nekateri posamezniki tudi ob virusnem prehladu hitro dobijo hudo vročino, vse bolj boleče žrelo in grlo ter zadah iz ust.

B Bakterijsko okužbo v vsakem primeru ustrezno zdravimo in ne igramo »junaka« ter med boleznijo delovno izprežemo.

C Tudi stres in delovna preobremenjenost botrujeta pogostejšim vnetjem žrela in grla.

 

Na fotografiji: Matej Svetec, dr. med., spec. otorinolaringologije

 Avtorica: Maja Korošak