Z vami smo že od leta 2005...

Zaradi počenega bobniča ne bomo oglušeli

Bobnič je struktura, ki loči zunanji sluhovod od votline srednjega ušesa, kjer so slušne koščice. Naloga bobniča je, da ščiti uho pred zunanjimi vplivi, hkrati pa prenaša zvok oziroma valovanje zraka iz zunanjega sluhovoda na koščice srednjega ušesa.

 

 

Avtorica: Maja Korošak

Zgodi se, da bobnič tudi poči. Pogovarjali smo se z Iztokom Fošnaričem, dr. med., spec. otorinolaringologije iz UKC Ljubljana, ki je za začetek povedal, da je vzrok počenega bobniča lahko močna in hitra sprememba tlaka v srednjem ušesu ali v sluhovodu. »To se lahko zgodi ob udarcu, ob hitri spremembi zračnega tlaka, ob potopu v velike globine, pri skoku v vodo ali na letalu, ko ne moremo izenačiti pritiska.«

Druga velika skupina vzrokov za poškodovan bobnič so vnetja, ki so lahko akutna ali kronična. »Pri majhnih otrocih gre večkrat za akutna vnetja, ki povzročijo luknjico na bobniču. Te se večkrat same zacelijo, kar običajno traja nekaj tednov. Ko vnetje postane kronično, pa luknjica na bobniču lahko ostane trajno.«

Kaj se zgodi, ko bobnič poči? »Bobnič je sestavljen iz treh plasti. Zunanja plast je povrhnjica, tanka koža, srednjo plast predstavlja vezivno tkivo, notranja plast pa je tanka sluznica. Ko bobnič poči, so preluknjane vse tri plasti. Ob tem lahko pride do slabšega sluha, pomembno pa je tudi to, da so pri počenem bobniču večje možnosti okužbe.« Ali ob poškodbi bobniča čutimo bolečino? »Bolečina se pojavlja zaradi pritiska na bobnič, ko ta poči, pa ne boli več, saj se pritisk sprosti. Ob gnojnem vnetju na primer na bobnič pritiska gnoj, ki povzroči raztezanje bobniča. Ko bobnič enkrat poči, bolečina izgine. Preluknjani bobnič torej ni boleč.«

MANJŠE LUKNJICE SE ZACELIJO SAME

Če je poškodba bobniča nastala kot posledica akutnega vnetja, pogosto je to pri otrocih, se ta največkrat zaceli sama od sebe, saj je tudi manjša. Če so poškodbe posledica kroničnega vnetja, običajno gre za večje luknjice, ki se same ne zacelijo.

Ali je pomembno, da hitro obiščemo zdravnika, kadar menimo, da je prišlo do poškodbe? Dr. Fošnarič: »Če imamo luknjico na bobniču zaradi poškodbe, je treba razmeroma hitro obiskati zdravnika, v roku 12 ur po poškodbi. Le v tem času lahko otorinolaringolog še naravna uvihane ali zavihane dele poškodovanega bobniča.«

RAVNANJE Z MEMBRANO

Otorinolaringolog ob pregledu oceni, kakšna je poškodba. Če je majhna, običajno ne naredijo nič, saj ocenijo, da se bo bobnič pravilno zarasel sam od sebe. Ko bobnič poči tako, da se njegovi deli vihajo navzven ali navznoter, pa z manjšim posegom skušajo uravnati te uvihane ali zavihane dele. To naredijo tako, da na bobnič namestijo drobno membrano, ki te dele drži v ustreznem položaju. Tako se bobnič lažje, hitreje in pravilneje zaceli. Sluhovod pri tem za mesec dni izpolnijo s posebno peno. Bolnik mora po tem preprečiti vstop vode v sluhovod in nekaj časa rahlo izpihovati vsako nosnico posebej. Ob kontroli zdravnik membrano odstrani iz sluhovoda, pred tem pa odstrani tudi material v sluhovodu, ki služi kot opora. Uspešnost po teh posegih je visoka, več kot 90-odstotna. Kadar se luknjica kljub temu ne zaceli, jo po kakšnem letu operativno zaprejo.

REKONSTRUKCIJA BOBNIČA Z LASTNIM TKIVOM

Rekonstrukcija bobniča je poseg, ki se imenuje miringoplastika. Pri tem rekonstruirajo bobnič z bolnikovim tkivom – bodisi z mišično ovojnico, ovojnico hrustanca ali hrustancem samim. Rekonstrukcija bobniča poteka na več načinov, glede na to, kje se poškodba nahaja. Če je luknjica spredaj, uporabijo pristop od zadaj, če pa je zadaj, operirajo skozi sluhovod. Bobnič se pri tem odgrne, podenj pa namestijo že omenjeno bolnikovo lastno tkivo. V večini primerov, več kot 85-odstotno, je ta operacija uspešna.

Za celjenje bobniča pa je sicer na sploh pomembno dobro zračenje srednjega ušesa po Evstahijevi cevi, zato otorinolaringologi pogosto predpisujejo tudi anemizirajoče kapljice za nos, ki to pospešujejo.

MOŽNE SO MANJŠE POŠKODBE SLUHA

Ali počen bobnič vpliva na sluh? Dr. Fošnarič: »Odvisno je od velikosti poškodbe. Praviloma manjša poškodba na sluh ne vpliva tako, da bi bolnik to lahko zaznal. Obstajajo bolniki, pri katerih je luknjica na bobniču ostala in slišijo normalno. Kadar pa je poškodba večja ali če je na določenem mestu, pa se sluh lahko tudi nekoliko poslabša.« Kaj pa po rekonstrukciji bobniča? »Po tej operaciji se sluh največkrat spet izboljša. Ni pa nujno, saj poškodovani bobnič ni edini vzrok slabega sluha. Vzrok zanj so lahko bolezni ali poškodbe slušnih koščic, ki so slabše gibljive ali pa niso dobro sklenjene in se zvok ne prenaša dovolj dobro oziroma samo delno.«

ČIŠČENJE UŠES Z VATIRANIMI PALČKAMI

Zelo veliko ljudi si ušesa čisti z vatiranimi palčkami ali celo drugimi, ostrejšimi predmeti. Dr. Iztok Fošnarič takšno početje močno odsvetuje. »Vatirane palčke so bile prvotno mišljene za čiščenje popka pri novorojenčku, nikakor pa niso primerne za čiščenje sluhovoda. Z njimi namreč lahko naredimo veliko škode. Prvič, pri čiščenju z vatiranimi palčkami lahko poškodujemo bobnič ali pa celo slušno verigo: lahko se na primer premakneta kladivce ali nakovalce. Lahko se stremence potisne v notranje uho in posledica je celo gluhost. Vatirane palčke torej nikakor ne spadajo v sluhovod!« poudarja dr. Fošnarič in še doda, da je čiščenje sluhovoda tudi nesmiselno. »Palčke ljudje uporabljajo zato, da bi si očistili ušesno maslo. To ni smiselno, saj koža sluhovoda nima lojnic, ki bi jo mastile. To vlogo opravljajo žleze, ki izločajo ušesno maslo. Funkcija ušesnega masla je v tem, da služi kot naravno mazivo v sluhovodu. Če to naravno mazivo odstranjujemo, koža v sluhovodu postane suha, spremeni se njen Ph. Koža postane ranljivejša in s tem dovzetnejša za okužbe, tako bakterijske kot glivične.

Če bi ušesno maslo pustili v sluhovodu, bi to največkrat samo od sebe izpadlo iz sluhovoda, zato dr. Fošnarič še enkrat poudarja, da je vse, kar lahko naredimo, to, da maslo s krpico odstranimo z vhoda v sluhovod. »Očistimo vdolbine v uhlju in vhod v sluhovod, a to lahko naredimo pod prho, brez posebnih ´inštrumentov´.« Izjemoma je ušesno maslo treba odstraniti, a to naj naredi družinski zdravnik ali otolog. Zdravnik ušesno maslo odstrani z izpiranjem, sesanjem ali s posebnim inštrumentom.

Prav tako po mnenju dr. Fošnariča za čiščenje ušes oziroma sluhovoda ni primerno niti pršilo. Pri veliki večini ljudi tudi uporaba pršila ni smiselna, zaradi že prej omenjene funkcije ušesnega masla.

OKVIRČEK 1

Naj opozorimo tudi na to, da se pri osebah, ki so že imele počen bobnič, pogosteje zgodi, da jim bobnič ponovno poči. Zato bi bilo dobro, da bi se izogibali ekstremnim športom, predmetom za čiščenje sluhovodov, pretepom, petardam, eksplozijam. Poleg tega se je treba navaditi dihati skozi nos, izenačevati tlak ter skrbeti za dobro prehodnost nosu.

OKVIRČEK 2:

Če pridejo voda, milo ali šampon v stik z ušesnim maslom, slednje nabrekne in lahko zapre sluhovod. Zato je lase najbolje umivati z glavo, nagnjeno navzdol, ali uporabljati čepke za ušesa. Če se ušesno maslo nabere in nastane čep, je edino prav, da ga očisti zdravnik ali specialist. Nikakor ga ne skušajmo očistiti sami!

Raztrganine bobniča pogosto tvegajo tudi ljudje v določenih poklicih, na primer varilci, zato je pomembno uporabljati ustrezna zaščitna sredstva. Pri takšnih nesrečah je lahko namreč bobnič še požgan in je zato uspešnost zdravljenja še bistveno manjša.

A Ob počenem bobniču je možna posledica slabši sluh, pogostejše pa so tudi okužbe.

B Za celjenje bobniča je pomembno dobro zračenje srednjega ušesa po Evstahijevi cevi.

C Pri čiščenju ušes z vatiranimi palčkami lahko poškodujemo bobnič ali pa celo slušno verigo.