Z vami smo že od leta 2005...

Kožne tvorbe naj pregleda in odstrani izkušeni dermatolog!

Koža je naš največji organ in njena funkcija je zaščita telesa pred zunanjim okoljem. Njena površina obsega od 1,2 do 1,8 kvadratnega metra, njena debelina pa je od 0,5 do 1,5 milimetra. Nudi nam zaščito pred ultravijoličnimi žarki, ščiti nas pred mehaničnimi poškodbami in pred dehidracijo.

 

 Avtorica: Maja Korošak

Prav tako nam daje zaščito pred patogenimi mikroorganizmi ter pomaga pri ohranjanju telesne temperature. Predstavlja imunsko zaščito organizma in v njej poteka sinteza vitamina D. Skozi kožo se vsrkavajo snovi v telo in je hkrati tudi ogledalo notranjosti – po stanju kože lahko strokovnjak ugotovi zdravstveno stanje človeka.

Na koži se z leti pojavijo različne tvorbe, ki nimajo posebne funkcije, telo jih pravzaprav ne potrebuje. In po besedah Slobodana Vujasinovića, dr. med., specialista za kožne in spolne bolezni, iz Celja, je kožna tvorba ali novotvorba vsako brezciljno bohotenje tkiv in celic na koži. »Redke kožne tvorbe so prirojene, večinoma gre za pridobljene. Poglavitni dejavnik za nastanek kožnih tvorb je padec imunske odpornosti zaradi zunanjih dejavnikov pa tudi bolezni.«

Najpogostejše kožne tvorbe se delijo v dve veliki skupini: nevarne in nenevarne. Poglavitni zunanji dejavnik je sonce. Kot pove dr. Vujasinović, se žarčenje UV-žarkov na koži sešteva, koža si zapomni vse poškodbe zaradi pretiranega zadrževanja na močnem soncu.

SONČNE PEGE BREZ ROMANTIKE

Ena od kožnih tvorb, ki se lahko pod vplivom sonca pretvorijo v nevarne, so sončne pege. Dermatološko gledano gre za poškodbe kožnega tkiva. V tretjem življenjskem obdobju se zaradi kumulativnega učinka sevanj lahko na mestih peg pojavi sončni kožni rak. Vsaka pegica torej predstavlja potencialnega sončnega raka. Ta se pojavlja na obrazu in na odkritih delih telesa (uhlji, hrbtišče dlani in zgornji del hrbta). Po besedah dr. Vujasinovića je sončni rak v Sloveniji zelo razširjen, a o njem premalo govorimo, saj ni življenjsko ogrožajoč, kakor je na primer melanom, ki nastane na materinih znamenjih. Sončni rak nastane iz celic povrhnjice, pri svetlopoltih ljudeh, ki imajo slabšo obrambo, ker imajo malo pigmenta, se lahko pojavi po petdesetem ali šestdesetem letu. Po nekaterih podatkih ima vsak peti Slovenec tveganje, da se pri njem razvije sončni rak. Povečevanje pojavnosti je posledica staranja populacije, saj se, kot rečeno, pojavlja pri starejših ljudeh.

Kako je videti? Na koži se vidi kakor krastica ali ranica, ki se ne zaceli. To je, kot pove dr. Slobodan Vujasinović, alarm za obisk dermatologa.

KO SE ZNAMENJE PRETVORI V MELANOM

Tisti, ki imajo veliko peg, imajo zelo verjetno tudi veliko znamenj. Znamenja sestavljajo celice pigmenta. Tudi znamenja so večinoma pridobljena, zelo malo je podedovanih. Tudi melanoma je v Sloveniji še vedno veliko, vsako leto se odkrije okoli 700 novih primerov. To je predvsem bolezen mladih, medtem ko je sončni rak bolezen starejših ljudi. Po tem sklepamo, da pri tako imenovanem črnem raku oziroma melanomu gre za dedno predispozicijo ali pa je prisoten še kakšen drug, za zdaj neznani vzrok.

Dr. Vujasinović poudarja, da dokler na našem telesu nosimo pego ali znamenje, obstaja tveganje za to, da se bo iz teh kožnih tvorb razvil tudi rak. »Če jih odstranimo, zmanjšamo tveganje. Ključna preventiva je torej pregledovanje kože in odstranjevanje tvorb.«

SAMOPREGLEDOVANJE KOŽNIH SPREMEMB

Sodobna diagnostika pigmentnih znamenj je usmerjena v to, da poskuša z novimi metodami natančneje in čim prej ugotoviti, katera sprememba je takšna, da bi lahko bila melanom. Eno od prvih navodil za zdravnike in za bolnike je tako imenovani ABCDE-sistem samoopazovanja pigmentnih sprememb na koži in sluznicah. Bolnik naj sam opazuje znamenja po naslednjem sistemu:

A – ASIMETRIJA: melanomske tvorbe so večinoma nepravilnih oblik. Benigna, torej nerakasta znamenja, so praviloma simetrična in imajo okroglo obliko.

B – ROBOVI (BORDERS): melanomske lezije imajo nejasne robove (nepravilne, nazobčane), benigna znamenja pa imajo jasne robove.

C – BARVA (COLOUR): melanomi imajo več odtenkov rjave ali črne barve. Nenevarna znamenja pa imajo enotno rjavo barvo.

D – PREMER (DIMENSION): melanomska znamenja imajo običajno premer več kot 5 milimetrov (kot radirka na svinčniku), nemelanomska znamenja pa so manjša.

E – ELEVACIJA IN EVOLUCIJA – melanomska znamenja so dvignjena nad površino kože in se sčasoma spreminjajo.

Priporočljivi so tudi redni dermatološki pregledi pri dermatologu. Kot poudarja dr. Vujasinović, je izjemnega pomena, da zdravnik bolniku pregleda celotno površino kože, ne samo znamenja, zaradi katerega je bil napoten k njemu.

Dermatoskop je ena od metod preventivnega pregleda kožnih znamenj, pri kateri se uporabljajo posebna povečevala – ročni dermatoskop ali epilumescenčni mikroskop. Z njimi se poveča slika znamenja od deset- do stokrat. (Z dermatoskopom povečamo sliko 10- do največ 40-krat, z epilumescenčnim mikroskopom – to je posebna kamera – pa do 100-krat, a se redkeje uporablja). Z dermatoskopom pritisnemo na znamenje, da se ustvari posebna slika, ki je povečana in površinsko osvetljena.

Večje površine kože, ki se obarvajo temno, na primer na obrazu, niso kožne tvorbe, pač pa simptomi bolezenskega stanja, pogojenega s slabo hormonsko funkcijo in izpostavljenostjo soncu.

SEBOROIČNE BRADAVICE IN HEMAGIOMI

Nenevarne kožne tvorbe so seboroične bradavice ali starostne bradavice (pojavljajo se v tretji življenjski dobi) in hemagiomi ali žilne tvorbe (rdeče barve).

Seboroične bradavice ali seboroične keratoze so nenevarne tvorbe na koži, ki se lahko pojavijo že po 30. letu starosti. Najpogosteje na obrazu, lasišču in trupu. Podobne so bradavicam, in sicer so rjavkaste do črne barve. Skoraj vsakdo jih ima v drugi polovici življenja vsaj nekaj, pri nekaterih pa so zelo številčne, lahko jih je tudi sto ali dvesto. Vzroka za njihov nastanek ne poznamo. Verjetno k njihovemu pojavljanju pripomore podedovana nagnjenost, saj mnogi z velikim številom seboroičnih keratoz povedo, da jih ima veliko tudi kateri od ožjih sorodnikov.

Kako je videti seboroična keratoza? Je nekoliko dvignjena nad raven kože in ploščata, ima neravno, razbrazdano površino in je na otip pogosto hrapava ali mastna. Včasih se zgornji hrapavi del preprosto odlušči, nato pa se počasi spet zadebeli. Velikost je lahko zelo različna, od nekaj milimetrov do nekaj centimetrov. Nastanejo v vseh barvah: od kožne, svetlo in temno rjave in celo črne, odvisno od tega, koliko kožnega pigmenta vsebujejo. Zaradi podobnosti jih lahko zamenjamo z materinimi znamenji (melanocitni nevus) ter kožnim rakom (sončni rak in melanom).

Kdaj je smiselno, da si seboroično bradavico damo odstraniti? Odstranitev je možna in smiselna, kadar je na mestu, kjer zaradi draženja in drgnjenja povzroča funkcionalne težave, pa tudi takrat, ko srbi in kadar je estetsko moteča. Obstaja več različnih metod odstranjevanja. Zelo primerne so tiste, s katerimi jih površinsko uničimo. Lahko jih zamrznemo s tekočim dušikom ali odstranimo z radiofrekvenčno ali električno energijo ali laserjem. Lahko jih tudi kirurško izrežemo, vendar je ta poseg, ker gre za zelo površinsko tvorbo, navadno pretiran in nepotreben. S takim površinskim posegom navadno dosežejo lep učinek, saj se koža zaceli brez brazgotine. Tkivo, ki ga zdravnik izreže dermatokirurško, je nujno treba poslati v histološki pregled zaradi potrditve diagnoze. Pred odstranjevanjem pa se je treba vedno prepričati, da gre za seboroično keratozo in izključiti potencialno nevarne kožne lezije, ki se zdravijo kirurško. Izkušen dermatolog s pomočjo dermatoskopa seboroično keratozo zlahka prepozna in jo loči od drugih kožnih tvorb.

NE ODSTRANJUJTE JIH SAMI!

Med bradavice spadajo tudi fibromi. Mehki fibromi so pecljati nenevarni tumorji kože. Imenujemo jih tudi pecljati izrastki. Nastanejo na vratu, pod pazduhama in v pregibih. Pecljati fibromi so virusnega izvora, ne nastanejo sami po sebi. Odstranjujejo se z elektrokoagulacijo in krioterapijo. Nekateri si fibrome odstranjujejo tudi sami. Dr. Vujasinović kaj takšnega močno odsvetuje, saj obstajajo tudi netipične kožne tvorbe, ki na prvi pogled niso videti nevarne, lahko pa so.

Običajno ljudje pridejo k dermatologu, da bi jim te nenevarne kožne tvorbe (bradavice) odstranil iz estetskih razlogov. Če je nenevarnih tvorb res veliko in če se nahajajo na trebuhu in so nastale v kratkem času, na primer v dveh letih ter nihče od prednikov tega ni imel, pa dr. Vujasinović takšnega bolnika pošlje na ultrazvok trebuha, saj obstaja določena povezava z rakom debelega črevesja (Leser-Trevatov sindrom).

Seboroičnih bradavic ne smemo mešati z navadnimi (vulgarnimi) bradavicami, te nastanejo zaradi virusne infekcije kože. Gre za virus HPV, ki je pri ženskah rakotvoren. Nastanejo na prstih rok ali na podplatih ali na genitalijah (te so najbolj nevarne).

Bradavice odstranjujemo dermatokirurško, kar pomeni izrez s skalpelom in poznejšo histološko analizo, če je tvorba sumljiva. Drugi način odstranjevanja je z elektrokavterjem ali laserjem. Dr. Vujasinović poudarja, da ne zdravi aparat, pač pa izkušeni zdravnik dermatolog. Koža je naš največji organ, pomembno je, da se posegov na njej lotevamo v sodelovanju s strokovnjaki in da nanjo ne gledamo le z estetskega vidika, pač pa tudi medicinsko.

A Vsako izrezano novotvorbo je treba poslati v histološko analizo. Finančni vidik tega postopka bi moral biti manj pomemben.

B Prav bi bilo, da bi zdravnik dermatolog pri pacientu, ki pride k njemu na kontrolo materinega znamenja, pregledal celotno površino kože.

C Melanom je bolezen mladih ljudi, sončni rak pa starejših.