Z vami smo že od leta 2005...

Ali debelost boli?

V Sloveniji je več debelih moških kot žensk; pri centralni debelosti je pokazatelj prekomerne teže predvsem velik trebuh, ki lastniku povzroča precej težav; od težav s hrbtenico do težav z dihanjem in druge.

Moteča je periferna debelost, ki se kaže tako v zgornjem kot spodnjem delu telesa, tudi med mladimi pa je vse več sarkopenične debelosti, ki je posledica sočasno zmanjšane funkcionalne mišične mase. O debelosti smo se pogovarjali s specialistko pediatrije Magdaleno Urbančič, dr. med., iz Centra za zdravljenje bolezni otrok in strokovnjaki za prehrano z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

 

Avtorica: Vesna Mlakar

 

Prebivalci razvitih držav na zahodu nimamo težav z dostopnostjo hrane, temveč predvsem z njeno kakovostjo. Za nas je torej pomembno vedeti, koliko populacije uživa neuravnoteženo hrano oziroma se nezdravo prehranjuje. »Prehranske navade so odraz našega družbenega in fizičnega okolja, ki ga pogosto imenujemo kar 'debelilno' okolje. Ta mnogo pomembneje determinira naše prehranske vzorce, kot na primer naše individualne značilnosti, pričakovanja ali preference. Pogosto so naše fiziološke potrebe podrejene nekim družbenim normam in hitremu tempu življenja. Zelo se je spremenil tudi naš odnos do prehranjevanja. Zaradi hitrega tempa in pogostih stresnih okoliščin običajno nimamo več kontrole nad uživanjem hrane. Hrano tako pogosto uživamo pod vplivom zunanjih dejavnikov ali naučenih vzorcev, ki v ničemer več ne ustrezajo našim dejanskim potrebam. Še večjo težo temu daje dejstvo, da so sodobni prehranjevalni vzorci posledica vpliva prehranske industrije, intenzivnega oglaševanja in medijev, ki so prenosljivi iz ene populacije v drugo. Pri tem je pomembno, da spreminjanje prehranjevalnih navad prebivalstva nima samo kratkoročnih, ampak predvsem tudi dolgoročne učinke,« pojasnjujejo strokovnjaki na NIJZ.

Skoraj polovica slovenskih moških prekomerno hranjenih

Po zadnji raziskavi CINDI Z zdravjem povezan življenjski slog 2016, ki jo izvaja NIJZ med odraslimi prebivalci Slovenije, je prekomerno hranjenih že skoraj polovica vseh moških (48,9 odstotkov) in slaba tretjina žensk (28,3 odstotkov). Debelih je 20 odstotkov moških in 14,6 odstotkov žensk. Od leta 2001 narašča delež debelih med obema spoloma, še zlasti pa med moškimi in tistimi iz nižjega samoocenjenega družbenega sloja. Prav tako debelost narašča s starostjo. Dodatni faktor, ki pomaga pri oceni tveganja prekomerne telesne teže in debelosti, so tudi meritve obsega trebuha. »Pri debelosti ločimo v grobem dve obliki debelosti: centralno in periferno. Pri periferni obliki se maščoba nalaga predvsem na zgornjem delu telesa: na ramenih, rokah in na spodnjem delu telesa: boki, stegna, zadnjica. Pri centralnem delu pa se maščoba nalaga izrazito na trebuhu. V tem primeru maščoba ni samo pod kožo, ampak tudi okoli notranjih organov, kot so črevesje, trebušna slinavka, jetra, ledvica, nadledvična žleza in rodila. Maščobne obloge motijo normalno delovanje teh organov, kar ima za posledico razvoj presnovnega sindroma ter težave z dihanjem zaradi pritiska trebušne prepone navzgor; posledice so manjša ventilacija pljuč, zadihanost ob naporu, tudi prenehanje dihanja v spanju. Pogoste so težave z zaprtjem in zatekanjem kisle želodčne vsebine navzgor. Poleg tega povečan obseg trebuha tudi fizično vpliva na samo gibalno sposobnost posameznika, predvsem prepogibanje telesa,« razloži Magdalena Urbančič, dr. med. Poudari še, da se zaradi povečanega obsega trebuha spremeni težišče telesa, kar ima posledice v spremembah sklepov v hrbtenici in s tem povezanih težav.

Raste odstotek ekstremno debelih otrok

»Seveda je treba opozoriti, da niso vse debelosti enake, torej ne gre vedno za povečanje telesne teže na račun maščevja, ampak poznamo tudi tako imenovano sarkopenično debelost, ki je posledica tudi sočasno zmanjšane funkcionalne mišične mase, ki je bolj pomembna, kot sam delež maščobe v telesu. Ta ni značilna le za starejše kot del naravnih sprememb, ampak se pojavlja tudi že med mladimi, ki imajo zelo slab telesni fitnes, kar je še zlasti skrb vzbujajoče,« razlagajo strokovnjaki za prehrano iz NIJZ. Specialistka pediatrije Magdalena Urbančič, dr. med., iz Centra za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični opozarja, da debelost sprva sicer ne boli, ko začne boleti, pa je včasih že prepozno. Še posebno hudo je, ko zaradi debelosti trpijo otroci. »V zadnjih desetih letih opažamo, da pri otrocih raste odstotek ekstremne debelosti, ko je njegova teža dvakratna. O tem je malo podatkov, toda predstavlja velik zdravstveni problem, prav tako pa tudi socialni problem v prihodnosti takega otroka, če se ne pristopi z drastičnimi ukrepi in dodatno strokovno pomočjo, in prav v teh primerih je primerna tudi družinska terapija,« opozori Urbančičeva in doda, da se mora sprememba načina življenja zgoditi v celi družini in ne samo pri otroku.

Trije glavni obroki in dve malici

»O povečani telesni teži sicer govorimo pri otroku, ko njegov indeks telesne teže presega 95 percentilov za njegovo starost. Pravi čas za reakcijo staršev je, ko opazijo, da morajo kupovati večje številke oblek zaradi širine in ko je ta otrok močnejši od ostalih. Pomembno je, da v tem trenutku starši naredijo samo nekaj manjših korakov v prehrani in gibanju. Poudarim naj, da je včasih dovolj, če starši ukinejo sladke pijače, zmanjšajo vnos sladic na enkrat na teden ter zmanjšajo obrok samo v količini ogljikovih hidratov – manj kruha, testenin, krompirja, močnatih jedi. Naslednje navodilo zajema število obrokov, pri čemer je zajtrk obvezen. Idealno je prehrana urejena s tremi glavnimi obroki in dvema malicama,« razloži Urbančičeva. Tretje navodilo se nanaša na gibanje, ki naj se prenese na skupno gibanje cele družine in ne sme biti vezano samo na otroka. »Če starši uspejo v tej fazi spremeniti družinske življenjske navade, je uspeh zagotovljen in dejansko hujšanje otroka ni potrebno. Če se ta faza zamudi, je potreben začetek s strokovno pomočjo, kjer se zagotovi pravo hujšanje do želene in ne idealne teže.« Zdravo hujšanje pri otroku, ki je v razvojni fazi in v fazi rasti, pomeni, da otrok hujša s hitrostjo od pol do enega kilograma na mesec. Vse večje vrednosti predstavljajo tveganje za otrokov razvoj in njegovo rast, še doda Urbančičeva.

»Kar naučimo otroka, naučimo tudi starše«

V Centru za zdravljenje bolezni otrok se že več kot 30 let ukvarjajo s prekomerno telesno težo otrok. Otroci so vključeni v program Šola zdravega načina življenja. »Na prvem ambulantnem pregledu poskušamo otroka stimulirati, ga vsaj delno spoznati in spoznati njegove prehranske ter gibalne navade. Temu sledi štirinajstdnevni sprejem in vključitev v starostno primerno skupino. V program so poleg zdravnikov vključeni še diplomirane medicinske sestre, delovni terapevti, psihologi, psihoterapevti, dietetik, fizioterapevti in športni pedagog. Večina otrok je obravnavanih skupinsko, program se individualizira po potrebi. Cilj te obravnave je preko vedenjsko kognitivnega vzorca otroka poučiti, najti smisel in spodbuditi za nov slog življenja z različnih vidikov. Vse, kar naučimo otroka, naučimo tudi starše preko predavanj. Poudarila bi, da ni cilj v znižanju telesne teže, ampak v novem načinu prehranjevanja in gibanja,« pove Urbančičeva. Starostna struktura otrok je približno od četrtega leta, ko so še v spremstvu staršev, pa do 19. leta starosti. Otroci prihajajo z različnimi prehranskimi navadami, nekateri so samo izrazito ješči, v zadnjih leti pa opažajo porast otrok, ki uživajo hrano zaradi različnih čustvenih in stresnih stisk. Pri teh otrocih je potreben večji individualni poudarek in v nekaterih primerih pristop preko družinske terapije. Tudi sedenje pred televizorjem in računalniki lahko povzročijo, da se nekateri otroci zelo malo ali skoraj ne gibajo.

Pomembno je razmerje med mišično in maščobno maso

Kljub temu da je pri otrocih v Sloveniji vse več ekstremne debelosti, pa je spodbuden podatek ta, da je naša država med evropskimi ena redkih, ki v zadnjih letih beleži upad otroške debelosti. Strokovnjaki za prehrano na NIJZ iz izkušenj drugih držav in na podlagi nacionalnih podatkov za odraslo populacijo predvidevajo, da se trend prekomerne teže in debelosti umirja in obrača predvsem pri otrocih in mladostnikih iz družin z višjim socialno-ekonomskim standardom, pri otrocih in mladostnikih iz nižjih socialno-ekonomskih slojev pa še ne. »Fenomen prekomerne telesne teže in debelosti je v zadnjem desetletju predmet številnih raziskav. Kaže se, da niso pomembne samo presnovne spremembe zaradi povečane količine maščevja v telesu, kar povzroča tako blago kronično vnetje kot podlago za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, ampak predvsem razmerje med mišično in maščobno maso pri posamezniku. Dovoljšna mišična masa deluje presnovno zaščitno, še posebej če smo redno telesno dejavni,« razlagajo na NIJZ. Danes tako ne govorimo več o debelosti, ampak o debelostih: posameznik, ki ima zmerno povečano telesno težo – za odraslega indeks telesne mase oziroma ITM do 30 in ob tem dovolj mišične mase, je lahko celo manj ogrožen za kronično nenalezljive bolezni kot posameznik, ki ima priporočeno vrednost ITM in zmanjšano mišično maso oziroma sarkopenijo. Najbolj ogrožajoča za zdravje je tako imenovana sarkopenična debelost, ko je v telesu ob povečani maščobni masi zmanjšana mišična masa.

Državni ukrepi v boju proti debelosti

Slovenija je mednarodno prepoznana kot ena od držav EU, ki je skupaj z vsemi relevantnimi deležniki v koordinaciji ministrstva za zdravje pripravila in sprejela desetletni nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti »Dober tek, Slovenija«. Program je bil zasnovan kot odziv na porast debelosti in kroničnih bolezni, ki se pojavljajo vse bolj zgodaj, tudi že pri otrocih. »S programom želimo ustvariti razmere, kjer bodo imeli vsi prebivalci dobre prehranjevalne in gibalne navade ter dostop do zdravih izbir in zdravega okolja. Možnost oblikovati zdrav življenjski slog mora biti dana vsem, ne glede na njihov družbeno-ekonomski status, spol ali starost,« poudarjajo na NIJZ, kjer so trenutno dejavni tudi pri projektu STOP. Projekt STOP (Science and Technology in childhood Obesity Policy) bo proučil možnosti za intervencije na področju otroške debelosti, s katerimi bi bilo mogoče zmanjšati tudi veliko breme bolezni, povezanih z debelostjo v Evropi. »V Sloveniji, ki kot ena redkih evropskih držav v zadnjih letih beleži upad otroške debelosti, bo projekt podrobno proučil učinke programa Zdrav življenjski slog, hkrati pa preveril, kakšne so možnosti prenosa dobrih praks slovenskih šol v druge države. Projekt se bo ukvarjal tudi s prehransko industrijo in drugimi komercialnimi deležniki, ki so odgovorni za to, kaj otroci uživajo. Namerava jih spodbuditi k iskanju inovativnih rešitev, s pomočjo katerih bi lahko izboljšali otroško prehrano, in vzpostaviti mehanizme, s pomočjo katerih bi bila podjetja z najboljšimi rešitvami tudi nagrajena. Med drugim bo projekt proučil tudi usmeritve vlad evropskih držav v boju proti otroški debelosti in uporabo vzvodov oziroma ukrepov, kot so davki, prehranske označbe in omejevanje oglaševanja nezdrave prehrane in pijače,« razložijo strokovnjaki pri NIJZ.

 

(okvir) Osnovni ukrepi za hujšanje

»Osnovni ukrepi za hujšanje so štiri do pet dnevnih obrokov, od tega trije glavni, vmes brez prigrizkov, redno uživanje zajtrka. V prehrani je potrebno zmanjšati predvsem ogljikove hidrate, se izogibati ocvrti hrani, pojesti več balastnih snovi in spiti dovolj tekočine. Poskrbeti je treba za redno vsakodnevno gibanje, vsaj pol ure in primerne intenzitete. Pri otrocih svetujem staršem, da začnejo v zgodnji fazi naraščanja teže z manjšimi ukrepi, kasneje je še vedno čas za začetek, vendar je potrebno toliko več napora, da pridejo do želenega cilja.« Magdalena Urbančič, dr.med.

 

A Pri oceni tveganja prekomerne telesne teže so pomemben dejavnik meritve obsega trebuha.

B Zdravo hujšanje pri otroku pomeni, da otrok hujša s hitrostjo od 0,5 do 1 kg na mesec.

C Dovoljšna mišična masa deluje presnovno zaščitno, če smo redno telesno dejavni.