11. oktober je svetovni dan boja proti bolečini. Kako prijetno je življenje brez bolečine, se običajno zavemo šele takrat, ko nas kaj boli. Bolečina ne izbira ne kraja ne časa in jo doživljamo zelo različno, ker smo zanjo različno dovzetni. Ob tem je doživljanje bolečine odvisno tudi od okolja in duševnega stanja posameznika. Moč bolečine je za postavitev pravilne diagnoze in izbiro ustreznega protibolečinskega zdravljenja zelo pomembna. Zdravljenje bolečine pa zelo zahtevno zaradi subjektivnosti doživljanja, vrste in jakosti, saj celotna anamneza temelji zgolj na bolnikovi oceni. Kaj je bolečina, kako jo ugotavljamo in predvsem kako zdravimo s poudarkom na bolečini v starosti smo se pogovarjali z Jagodo Dabić Jovanović, dr. med., spec. druž. medicine, zaposleno v Centru slepih, slabovidnih in starejših v Škofji Loki.
Avtorica: Teja Potočnik
Kaj je pravzaprav bolečina, kako jih delimo in kako se izkazujejo?
Bolečina je vedno neprijeten občutek, čutna ali čustvena lokalizirana zaznava, ki nastane zaradi vzdraženja bolečinskih receptorjev (nociceptorjev). Bolečina je opozorilo organizmu oziroma zaščitni mehanizem, da se telo izogne škodljivim dejavnikom, oziroma da se zmanjša telesna dejavnost ali dejavnost prizadetega telesa. Govorimo lahko o akutni, trenutno nastali bolečini ali o kronični bolečini, ki traja več kot tri in do šest mesecev. Glede na izvor bolečinskega draženja se bolečina deli na somatsko in visceralno. Opisujemo lahko bolečine po poškodbah, zaradi raka in bolečine, ki spremljajo internistične bolezni.
Je bolečina osebno doživetje, ki ga lahko oceni le posameznik?
Res je, to je osebna izkušnja, ki jo vsak posameznik občuti individualno. Odvisna je od trenutnega psihološkega stanja, jakosti bolečine, dovzetnosti za bolečino in trenutnega telesnega in duševnega stanja posameznika. Dodatno jo lahko okrepijo strah, negotovost in utrujenost.
Ali se bolečina lahko določi tudi s pomočjo vidnih stanj?
Seveda, na to smo zdravniki vedno pozorni. Že takoj ob vstopu v ordinacijo opazujemo bolnika, njegov način hoje, držo, položaj telesa, gibanje, izraz obraza, vse to so zelo koristne informacije, s katerimi se pozneje ob temeljnem pogovoru in pregledu odločimo glede diagnoze bolezni.
Zdravniki si ne morejo pomagati z nobeno napravo ali laboratorijsko preiskavo. Kaj jim je pri ocenjevanju stopnje bolečine in njene intenzivnosti lahko v pomoč?
V praksi so uporabne različne lestvice za merjenje stopnje bolečine, kjer moramo bolečino na neki način narediti primerljivo in predstavljivo. Moram poudariti, da osebno najpogosteje koristim lestvico VAS, na kateri lahko med točkam od 0 do 10 ocenim trenutno bolečino svojih pacientov. VAS je vizualna analogna skala, ki je predstavljena z ravno črto. Na njej so poudarjene točke skrajnih jakosti bolečine. 0 predstavlja točko, ko bolečine ni, in potem se zvišuje stopnja bolečine do 10, ki predstavlja za bolnika najvišjo možno bolečino. Ob tem 0–3 predstavlja blago bolečino, 4–6 srednje močno in 7–10 izrazito močno bolečino. Seveda kljub vsem lestvicam ostaja osnovno – klinični pregled in dobra presoja izkušenega zdravnika, ki poda končno mnenje.
Kako je z bolečino pri staranju?
V starosti se bolečine v nekaterih primerih ojačajo. Seveda bolečina ni normalen spremljevalec starosti, posebej v današnjem času ne, ko imamo na voljo veliko protibolečinske terapije. Zato se kljub fiziološkim spremembam, ki se dogajajo v starosti, trudim, da za vsakega bolnika najdemo ustrezno terapijo in omilimo njegovo bolečino.
Ali starejši ljudje bolečino doživljajo enako intenzivno kot mlajši?
Razen fizioloških sprememb, ki spremljajo starost, vsak starostnik doživlja osebno psihološko spremembo, še posebej ko pride v dom starejših. Poudarjam, da je občutenje individualno, ampak je veliko poudarka na psihološkem pristopu, na pogovoru in prijetnem vzdušju, ki ga mora vsak starostnik začutiti ob prihodu v dom, potem je učinek zdravil in terapevtskih postopkov skoraj vedno uspešnejši.
Kaj pa občutenje bolečine pri starostnikih?
Pri starostnikih je pogost pojav multimorbidnost, prisotnost več različnih kroničnih bolezni. Občasno je prisotna tudi depresija; želja, da se skozi izražanje bolečine na neki način pridobi tudi psihološka pozornost, ki je pomembna v tem življenjskem obdobju. Vsak človek bolečino čuti zase in tudi ima svoj odnos do nje.
Katere so najpogostejše bolečine?
Starostniki imajo v glavnem različne bolezni, mnoge povezane s starostjo. Najpogostejše so bolezni ožilja, srca, bolečine v hrbtu, kolenih, kolkih, revmatske bolezni. Občasni padci in udarnine so ravno tako pogost vzrok za nastanek bolečin. V naši ustanovi, Centru slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka – dom starejših, pacienti največkrat trpijo zaradi kroničnih bolečin hrbta, degenerativnih bolezni mišic in sklepov, revmatskih bolezni, glavobolov in migrenskih stanj, udarnin in občasno poškodb, ki nastanejo zaradi padcev.
Kakšno je stanje glede ugotavljanja bolečine v vaši ustanovi?
V Centru slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka imamo svojo lastno ambulanto, v kateri skrbimo za 220 stanovalcev našega doma ter tudi za 30 varovancev Varstveno-delovnega centra enote Škofja Loka. Prednost lastne ambulante v domu je stalna prisotnost istega zdravnika in ambulantne sestre ter posledično večje poznavanje stanovalcev in njihovih težav in seveda veliko lažja dostopnost zdravniške oskrbe za stanovalce. V našem domu ima skoraj 80 odstotkov starostnikov težave z različnimi oblikami bolečinskih stanj, ki zahtevajo stalno protibolečinsko terapijo. Imamo seveda tudi stanovalce, ki potrebujejo le občasno terapijo in je za njih to določeno v kartotekah. Točno je določena vrsta terapije in do kolikokrat na dan ali ponoči jo lahko dobijo, po potrebi. Ženske nekoliko pogosteje iščejo pomoč in same prihajajo v ambulanto. Kljub temu se za vsakega posameznika poskušam potruditi in seveda ob pomoči vestnega osebja najti najboljšo rešitev za njegove težave.
Kako bolečine lajšamo in kaj lahko povzročimo, če tega pri starejših ne storimo?
Olajšati bolečino je seveda najpomembnejša naloga. Če tega ne storimo, veliko tvegamo, ker sama bolečina prizadene ne samo telo, ampak tudi duševno in čustveno stanje bolnika. Starejši bolniki so pogosto žalostni ali imajo druge težave (nespečnost, depresija, telesna nezmožnost, poslabšanje kroničnih bolezni), vsa ta stanja se žal lahko poslabšajo, če ni ustrezno prepoznana in zdravljena bolečina. V vsakem primeru se v naši ustanovi trudimo, da po najboljših močeh pomagamo vsakemu posamezniku in da na koncu zdravljenja ali med spremljanjem bolnika opazimo prijeten in zadovoljen obraz starostnika, ki nam zaposlenim v Centru slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka največ pomeni.
VAS je vizualna analogna skala, ki je predstavljena z ravno črto. Na njej so poudarjene točke skrajnih jakosti bolečine. 0 predstavlja točko, ko bolečine ni, in potem se zvišuje stopnja bolečine do 10, ki predstavlja za bolnika najvišjo možno bolečino. Ob tem 0–3 predstavlja blago bolečino, 4–6 srednje močno in 7–10 izrazito močno bolečino.
