Z vami smo že od leta 2005...

Bolezen, ki jo ustavi le prenehanje kajenja

Če smo kadilci oziroma bivši kadilci, nas daje kratka sapa, kronično kašljamo ter nam hkrati povečano nastaja sluz, ki jo moramo izpljuniti, smo zboleli za kronično obstruktivno boleznijo ali kratko KOPB.

Kajenje je najpomembnejši dejavnik za nastanek te bolezni. Cigaretni dim škoduje vsem delom pljuč.

Avtorica: Maja Korošak

Zaradi sprememb v sluznici v velikih sapnicah nastaja veliko sluzi, ki jo bolnik vsak dan izkašljuje. Takrat govorimo o kroničnem bronhitisu. Cigaretni dim poškoduje tudi male dihalne poti, katerih premer je manj kot tri milimetre. Zaradi vpliva cigaretnega dima se te brazgotinijo in zožijo – govorimo o bronhiolitisu. Poleg dihalnih poti pa so pri KOPB prizadeti tudi nežni pljučni mešički, kjer sicer kisik prehaja iz vdihovanega zraka v kri. Pljučni mešički propadajo, med njimi pa nastajajo votlinice – to imenujemo emfizem. Prostori, zapolnjeni z zrakom, so lahko tudi večji – tako imenovane emfizemske bule. Opisane spremembe vodijo v napredujočo zaporo dihal, ki se je žal ne da odpraviti. Spremembe na pljučih so trajne. Poleg tega se iz vnetih bronhijev izločajo določene molekule (snovi, ki sicer sodelujejo pri vnetju v pljučih), prek krvi preidejo v telesna tkiva in sprožijo propadanje mišic. Bolnik hujša in postane nemočen.
Bolnik kašlja predvsem zjutraj, lahko pa tudi čez dan. Mnogi sprejmejo kašelj kot običajen pojav kadilskega življenja, zaradi tega se ne vznemirjajo in zato tudi ne obiščejo zdravnika. To je seveda narobe. Kadilci, ki redno kašljajo in imajo občutek težke ali kratke sape, naj bodo do svojih težav pozorni in naj jih ne podcenjujejo. Zaupajo naj jih svojemu zdravniku.

Izpljunek je običajno bel ali prozoren. V času prebolevanja nahoda ali zaradi okužbe z bakterijami pa izpljunek postane obilnejši in rumeno obarvan. Druga bolnikova težava je težka ali kratka sapa. Sprva se pojavlja med telesnim naporom, v napredujočih obdobjih bolezni pa tudi pri manjših telesnih opravilih, pri opravljanju osebne higiene ali kasneje celo pri mirovanju. Težko sapo, ki se sprva pojavlja le med telesnim naporom, bolniki nemalokrat pripišejo slabi telesni pripravljenosti. 

Kot že rečeno, je najpogostejši vzrok obolevanja za to boleznijo kajenje. Zboli približno 20 odstotkov kadilcev. Za zdaj ni znano, zakaj za KOPB zboli le del kadilcev. Med drugimi vzroki so še velika izpostavljenost prahu in kemikalijam (prah, dražljivci, dim), onesnažen zrak in dim, ki nastaja pri gorenju lesa. Po nekaterih podatkih zaradi KOPB v Sloveniji umre letno od 500 do 600 oseb.

Kako preprečimo napredovanje bolezni?Opustitev kajenja pri bolniku s KOPB je edini ukrep, ki prepreči hitro napredovanje upada pljučne funkcije. Škoda, ki je že nastala na pljučih, pa je nepopravljiva. Z zdravili le lajšamo bolnikove težave.

STOPNJE BOLEZNI

Kakšne so stopnje KOPB? Kot pove dr. Jurij Šorli, dr. med., iz Bolnišnice Topolšica, bolezen po mednarodni klasifikaciji GOLD razdelimo na stopnje A, B, C in D, kar z drugimi besedami označuje blago, zmerno, težko in zelo težko stopnjo KOPB glede na ogroženost za poslabšanje bolezni, telesno zmogljivost in simptome. »Bolnike po teh kriterijih uvrstimo v ustrezno skupino in jih glede na to tudi zdravimo oziroma jim prilagodimo terapijo.«

Stopnja A je najblažja stopnja bolezni, pri kateri ima bolnik razmeroma malo težav in tudi nima poslabšanj, ki bi zahtevala dodatne ukrepe. Gre za tako imenovano mirujočo KOPB, po mnenju dr. Šorlija pa je to skupina bolnikov, s katero bi se morala medicina najbolj ukvarjati. »Tudi pri drugih boleznih delujemo preventivno in zakaj bi pri tej čakali, da se stanje poslabša?« poudarja dr. Šorli.

Druga skupina so bolniki z boleznijo na stopnji B. Število poslabšanj pri teh je razmeroma majhno, manj kot dve na leto. Pomembno pa sta zmanjšani kakovost življenja in zmogljivost. To skupino bolnikov tare največje število pridruženih obolenj. Bolnik ima zaradi KOPB relativno blago okrnjeno pljučno funkcijo, a ima simptome kakšnih pridruženih bolezni, bodisi astme, srčnega popuščanja, upada mišične mase … Po mnenju dr. Jurija Šorlija bi bilo torej smiselno ugotavljati, katera pridružena obolenja ima bolnik, da ima simptome.

V skupini C imajo bolniki veliko poslabšanj, a še ohranjajo kakovost življenja (telesno zmogljivost).

Najtežja oblika bolezni je stopnja D. Pri tej stopnji imajo bolniki pogosta poslabšanja ter pomembno zmanjšano telesno zmogljivost in kakovost življenja. Gre torej za hudo obliko bolezni, pogosta poslabšanja pa so lahko posledica pridruženih bolezni.

Po statistiki je najpogostejše pridruženo obolenje srčno popuščanje, ki je lahko prisotno pri treh četrtinah bolnikov. Pogosti pridruženi obolenji sta tudi astma in sarkopenija – izguba mišične mase. Poleg tega pa še diabetes, različni bronhiolitisi in drugo.

BREZ SPIROMETRIJE NE GRE

Kako se postavi diagnoza? Ali že vsak kadilski kašelj kaže na KOPB? Dr. Jurij Šorli: »Vsak kadilec, ki je kadil vsaj deset let po škatlico cigaret na dan, bi moral imeti opravljen pregled pljučne funkcije in opravljeno oceno zmogljivosti pljuč in stopnjo okvare. Edini način postavljanja diagnoze pri tej bolezni je namreč izvedba pljučne funkcije (spirometrija).

Spirometrija je preiskava, ki je stara več kot 150 let. Namenjena je meritvam volumna zraka v pljučih, ki ga bolnik lahko izdihne po predhodnem maksimalnem vdihu – temu volumnu rečejo vitalna kapaciteta. Istočasno izmerijo tudi hitrost izdiha zraka, ki je pri KOPB zmanjšana. Izdih se podaljša, pretok zraka iz pljuč je upočasnjen. Odčitek rezultata sodobnih aparatov – spirometrov je enostaven, a zahteva usposobljen kader za pravilno izvedbo, preiskava je neboleča in končana v desetih minutah, na podlagi rezultata pa postavijo pravilno diagnozo – KOPB in težavnostno stopnjo te bolezni, ki bolnika potem spremlja vse življenje in narekuje ustrezno zdravljenje.


ZDRAVLJENJE LE LAJŠA SIMPTOME

Kako poteka zdravljenje? Kot pove dr. Šorli, je trenutno zdravljenje olajševalna terapija, torej z zdravili, ki olajšajo dihanje. Zdravil, ki bi to bolezen pozdravila, za zdaj še ni na voljo, z njimi lahko le preprečujejo pogosta poslabšanja in napredovanje bolezni.

Osnovna zdravila pri zdravljenju KOPB so torej bronhodilatatorji. To so zdravila, ki jih bolniki vdihujejo in so namenjena širjenju dihalnih poti. Zdravila se med seboj razlikujejo po načinu in trajanju delovanja, zato jih predpisujejo tudi v kombinacijah. Nekatera od teh zdravil bolniki prejemajo redno, vsak dan, druga pa samo po potrebi, pri težavah z dihanjem. Ta zdravila delujejo hitro in tako bolniku olajšajo težave z dihanjem takrat, ko so te najizrazitejše. Pri tistih bolnikih, ki imajo pogosta neinfektivna poslabšanja, v terapijo dodamo tudi protivnetna zdravila – kortikosteroide. Tudi ta zdravila bolniki prejemajo v inhalacijski obliki, kar pomeni, da jih vdihujejo. Izjemnega pomena je, da bolniki zdravila jemljejo pravilno. 

Pri bolnikih se poslabšanje bolezni kaže tudi kot oteženo dihanje in izrazitejše izkašljevanje. To se zgodi ob prebolevanju virusne ali bakterijske okužbe dihal. V tem primeru bolnike zdravijo z ustreznimi antibiotiki in bolnik pogosteje vdihuje zdravila za širjenje dihalnih poti. Pri bolnikih, ki imajo pljučno funkcijo že pomembno zmanjšano, pride v takih primerih do pomanjkanja kisika v krvi. Take bolnike zdravijo v bolnišnici. 

Včasih je poslabšanje bolezni tako hudo, da se morajo bolniki zdraviti na intenzivnem oddelku. Zaradi hude okvare pljuč se v bolnikovi krvi hitro kopiči ogljikov dioksid, zaradi česar postane bolnikova zavest motena. Tak bolnik je življenjsko ogrožen, zato mu v sapnik vstavijo posebno cevko in ga priključijo na aparat za umetno predihavanje pljuč – ventilator. Bolnik je v takem stanju na intenzivnem oddelku zdravljen več dni; v tem času z usmerjenim zdravljenjem poskušajo odpraviti vzrok, ki je privedel do tako hudega poslabšanja bolezni.

Kot še pove dr. Šorli, je smrtnost težko ocenjevati. »Gotovo pa je, da se z vsakim poslabšanjem pričakovana življenjska doba teh bolnikov zmanjšuje. Zato s preprečevanjem poslabšanj bolniku podaljšujemo preživetje.« Najpomembneje od vsega je prenehanje kajenja. Brez tega so vsi ostali ukrepi manj uspešni. Kajenje je v razvitem svetu najpomembnejši, skoraj edini vzrok te bolezni. Pri tem je treba poudariti, tako dr. Šorli, da so tako imenovani pasivni kadilci enako ogroženi kakor aktivni.

PRIPOROČENI ŽIVLJENJSKI SLOG

Dr. Jurij Šorli bolnikom priporoča redno telesno dejavnost, ki zagotovo izboljšuje kakovost življenja in tudi zmanjšuje pogostost pridruženih obolenj, zlasti srčnega popuščanja. Bolnik naj skrbi tudi za redno in zdravo prehrano. Bolniki, ki imajo še ohranjeno telesno sestavo, predvsem mišično maso, so tisti, ki v primeru te bolezni bolje preživijo in imajo tudi boljšo kakovost življenja. V prehrano je treba vnesti zadostno količino beljakovin. Ne nazadnje pa je pomembno, da bolnik vzdržuje določeno stopnjo socialnega življenja. Dobri odnosi z drugimi preprečujejo nastop depresije in anksioznosti, ki le še poslabšata izid te bolezni. Zato je priporočljivo tudi to, da se bolnik vključuje v različne socialne dejavnosti.

Na sliki:

Dr. Jurij Šorli: »Pričakujemo lahko, da se bo pojavnost bolezni KOPB povečevala, tudi breme družbe bo po napovedih Svetovne zdravstvene organizacije raslo in sčasoma bo pogostost te bolezni začela dohitevati kardiovaskularna obolenja in to predvsem zaradi deleža tistih, ki so nekoč kadili. Vprašanje pa seveda je, ali bodo to bolniki s KOPB ali s srčnim popuščanjem. To dvoje je včasih težko ločiti, saj na primer človek, ki težko diha, običajno najprej obišče pulmologa in ne kardiologa.«

 

A Kadilci, ki redno kašljajo in imajo občutek težke ali kratke sape, naj bodo do svojih težav pozorni in naj jih ne podcenjujejo.

B Vsak kadilec, ki je kadil vsaj deset let po škatlico cigaret na dan, bi moral imeti opravljen pregled pljučne funkcije in opravljeno oceno zmogljivosti pljuč in stopnjo okvare.

C Zdravil, ki bi KOPB pozdravila, za zdaj še ni na voljo, z njimi lahko le preprečujejo pogosta poslabšanja in napredovanje bolezni.