Z vami smo že od leta 2005...

Kajenje

Kajenje ni le grda razvada, pač pa je diagnosticirano kot prava zasvojenost in kot tako ga je težko premagati. Ko bi le tobaka po odkritju Amerike ne bili zanesli v Evropo, kjer je pognal globoke korenine in se v evropsko kulturo prerinil v obliki cigaret, cigar in pip,

če pa ga ljudje niso kadili, so ga lahko žvečili ali njuhali. A k sreči – vedno manj.

Avtorica: Anja Kuhar Glišić

ČIHA-PUHA

S kajenjem cigaret vdihavamo strupeni dim, ki nastaja pri gorenju tobaka in v katerem se skrivajo številne strupene snovi. Genotoksikologinja dr. Metka Filipič z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) nam je zaupala, da je »ameriška FDA leta 2012 objavila listo t. i. škodljivih in potencialno škodljivih sestavin v tobačnih izdelkih in tobačnem dimu, ki so opredeljene spojine, za katere je znano, da so ali rakotvorne, strupene za dihalni in krvožilni sistem, strupene za razmnoževanje in razvoj ali pa povzročajo zasvojenost. Na tej listi je navedenih nekaj več kot 90 snovi«. Helena Koprivnikar, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa dodaja, da cigaretni dim vsebuje več kot 7000 kemičnih, strupenih in dražilnih sestavin, ki vplivajo na vsako celico v telesu.

»Večina kemičnih snovi v tobačnem dimu nastane med gorenjem tobaka, med temi so npr. aceton, butan, ogljikov monoksid, formaldehid, vinilklorid, naftalin, metan in cianovodik. Nekatere snovi so prisotne že v rastlini tobaka in ob kajenju prehajajo v dim, mednje sodijo nikotin ter težke kovine, kot so kadmij, svinec in arzen. DDT, ki se uporablja pri gojenju tobaka (insekticid), se nahaja v tobaku in prehaja v tobačni dim,« pravi Koprivnikova. Pa ne le to – da bi cigarete čim bolj zasvojile in da bi jih posledično seveda pokadili in kupili čim več, je postalo običajno, da se v tobačne izdelke dodajajo razne arome, blažilci dima in podobno.

VEČ KOT LE RAZVADA

Kajenje ni le 'afnanje', pač pa zaradi vsebnosti nikotina, psihoaktivne snovi, hitro preraste v zasvojenost, saj »nikotin lahko močno zasvoji, podobno kot heroin ali kokain«, pravi dr. Koprivnikar in doda, da je zasvojenost z nikotinom v Mednarodni klasifikaciji bolezni umeščena v skupino Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi.

Nikotin namreč deluje podobno kot droga, saj sprošča hormon adrenalin, ki telo stimulira, učinek pa po nekaj minutah drastično pade in v človeku vzbudi nelagodne občutke, zaradi česar se znova pojavi močna želja po novi cigareti. Ob prenehanju kajenja lahko pride tudi do pojava abstinenčne krize in odtegnitvenih simptomov.

Že nekaj časa pa so vse glasnejše raziskave, ki izhajajo iz dejstva, da kadilci redkeje obolevajo za alzheimerjevo boleznijo, vzrok naj bi tičal prav v 'strašnem' nikotinu, ki naj bi ugodno vplival na razvoj kognitivnih funkcij.

Dr. Metka Filipič je mnenja, da »nikotin sam po sebi neposredno ne povzroča raka, vendar pa nekatere raziskave kažejo, da lahko pospešuje napredovanje že nastalega raka. Sicer pa je nikotin nevaren za razvoj krvno-žilnih obolenj.« Dodaja, da še vedno potekajo raziskave na temo vpliva nikotina na alzheimerjevo bolezen in na demenco ter da je znano, da naj bi nikotin aktiviral določene receptorje v možganih, kar lahko ugodno vpliva na kognitivne sposobnosti – ni pa še jasno, katerim pacientom naj bi terapija z nikotinom koristila in katerim ne.

POSLEDICE ČRNEGA DIMA – IN ČRNA STATISTIKA

V Sloveniji vsako leto zaradi posledic bolezni, povezanih s kajenjem, umre okrog 3600 ljudi, v Evropi strašljiva številka naraste na celih 700.000 ljudi. Letno je to več smrti, kot jih je skupno zaradi vseh nezgod (vključno s prometnimi), samomorov, alkohola, prepovedanih drog in aidsa skupaj, pravi dr. Helena Koprivnikar.

Polovica do dve tretjini kadilcev bo umrlo zaradi posledic kajenja, hkrati pa bo njihovo življenje krajše za med 10 in 15 leti, da ne govorimo o padanju kakovosti življenja zaradi vseh mogočih, s kajenjem povezanih bolezni.

Kajenje vpliva prav na vsako celico v našem telesu. In niti eni celici ne dene dobro. Tako dr. Koprivnikarjeva pove, da povzroča številne vrste raka, različne bolezni dihal, bolezni srca in ožilja itd. In tu se morilski pohod tobaka niti ne konča, saj posredno vpliva še na razvoj številnih drugih bolezni, denimo na nastanek sladkorne bolezni, revmatoidnega artritisa, bolezni oči, motnje erekcije, na imunski sistem, na nizko kostno gostoto pri ženskah, parodontalno bolezen idr. Poleg vsega tega pa so kadilci še dovzetnejši za določene nalezljive bolezni. Pri ženskah je kajenje lahko vzrok zmanjšane plodnosti in izvenmaternične nosečnosti.

SKRITA PAST PASIVNEGA KAJENJA

Kadilci v močni potrebi po svoji cigareti pogosto pozabljajo na svet okrog sebe, saj ob izgorevanju cigaretnega dima nastaja strupeni cigaretni dim, ki ga poleg njih vdihavajo tudi vsi nič hudega sluteči, ki jih obkrožajo. Pri tem so še posebej občutljivi dojenčki in majhni otroci, nosečnice ter ljudje z boleznimi dihal in kroničnimi boleznimi.

A vpričo občutljivih skupin se le ognite kajenja, saj niti odprto okno ne pomaga, najsi bo to v stanovanju ali, še huje, v avtomobilu. Starši kadilci se pogosto ne zavedajo, da zaradi premajhnega prezračevanja v avtomobilu, kljub odprtemu oknu, ob kajenju pride do visokih vsebnosti strupenih snovi v majhnem prostoru, ki zastrupljajo tako njih kot tudi njihove otroke. Seveda tega ne počnejo zavestno, pač pa zaradi neizobraženosti, saj je v naravi staršev, da zaščitijo svoje otroke. Ščiti pa jih tudi zakon, ki prepoveduje kajenje tobačnih izdelkov v zaprtih in javnih delovnih prostorih od leta 2007 naprej, kasnejši zakon pa dodatno prepoveduje kajenje v vseh vozilih v prisotnosti mladoletnih oseb. V Sloveniji žal informacije še niso dosegle vseh gospodinjstev, kar je alarmantno, saj je denimo dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. internist in pulmolog iz Bolnišnice Golnik, pred leti dejal, da »je neka študija pokazala, da je osemurna prisotnost v prostoru, kjer nekdo kadi, enaka kot če bi sam v enem dnevu pokadil 14 cigaret«.

ALTERNATIVE

Največji problem pri gorenju cigarete naj bi bila visoka temperatura, ki jo doseže goreči tobak in pogosto preseže 800 stopinj Celzija. Takrat se v cigaretni dim začnejo sproščati škodljive substance, ki jih kadilec s kajenjem vdihuje naravnost v pljuča. A na tržišču se je v zadnjem času pojavilo zelo veliko alternativnih metod kajenja. Toda ali res delujejo ali pa se ljudje lahko grdo uštejejo?

ZELIŠČNI ZVITKI

Zeliščni zvitki, pa če bi še tako želeli biti bolj organska in prijaznejša oblika kajenja, žal ob gorenju kljub odsotnosti nikotina sproščajo enake škodljive snovi, kot sta ogljikov monoksid in tudi katran, ki so rakotvorne in posledice takšnega kajenja so skoraj popolnoma enake kot pri kajenju tobaka. Žal.

ELEKTRONSKE CIGARETE

Že pred več kot desetimi leti so na tržišče vstopile elektronske cigarete, t. i. 'vaporizerji', ki s pomočjo baterije segrevajo tekočino, da se spremeni v aerosol. Na voljo so tekočine z vsebnostjo nikotina ali brez, vsebujejo pa vlažilce oziroma topila in različne arome.

Toda ker so elektronske cigarete na tržišču le malo časa, so posledice tovrstnega kajenja precej manj raziskane kot tobačni izdelki. »Vemo pa, da elektronske cigarete vsebujejo številne zdravju škodljive snovi in zato niso neškodljive,« pravi dr. Koprivnikarjeva. »Aerosol elektronskih cigaret vsebuje številne zdravju škodljive snovi, ki so prisotne tudi v tobačnem dimu in tudi take, ki jih v tobačnem dimu ni. Uporabnik elektronskih cigaret je izpostavljen rakotvornim, dražilnim in strupenim snovem, kot so nikotin, vlažilci oziroma topila, arome, aldehidi, hlapne organske spojine, policiklični aromatični ogljikovodiki, za tobak specifični nitrozamini, majhni delci, kovine in silikatni delci.« Koprivnikarjeva uporabo elektronskih cigaret odsvetuje predvsem mladostnikom, nosečnicam in bolnikom s kroničnimi obolenji, saj je na voljo še premalo podatkov o njihovi škodljivosti; prav tako pa je težko z gotovostjo trditi, da pomagajo pri odvajanju od kajenja.

Za tiste pa, ki se cigareti res ne morejo odreči, je dobra novica, da je vseeno precej svetovnih raziskav dokazalo, da je t. i. 'vejpanje' veliko varnejše kot kajenje običajne cigarete, prav zaradi odsotnosti tobaka, in grški kardiolog Konstantinos Farsallinos celo trdi, da naj bi bile elektronske cigarete do 95 % bolj varne kot običajne.

NE GORI

Še ko so bile elektronske cigarete na tržišču 'zadnja modna muha', so se že pojavile nove, in sicer v obliki elektronskih pripravkov z baterijami, ki uporabljajo pravi tobak – le da v njih tobak ne gori, pač pa se le segreva do 350 stopinj, pri čemer nastaja aerosol, ki vsebuje med drugim tudi nikotin. »Tobačna industrija trdi, da so ti izdelki manj škodljivi za zdravje kot tradicionalni tobačni izdelki. Vendar pa je raziskav o teh izdelkih malo in večino jih je opravila tobačna industrija. Raziskav tobačne industrije zaradi njihovih komercialnih interesov ne moremo smatrati za neodvisen oz. verodostojen vir podatkov. Objavljeni so le redki članki neodvisnih raziskovalcev, ki kažejo da aerosol, ki ga tvorijo ti izdelki, vsebuje nikotin in številne zdravju škodljive snovi (rakotvorne snovi, majhne delce, črni ogljik, kovine), ki jih najdemo tudi v tobačnem dimu običajnih cigaret,« pravi Koprivnikarjeva in še poudari, da tudi ti izdelki niso brez tveganj za zdravje, na dokaze pa bo treba počakati na več neodvisnih raziskav.

UGASNITE CIGARETO

Dejstvo je, da največ strupenih in zdravju škodljivih snovi nastane pri gorenju tobaka, pri čemer nastajajo rakotvorni produkti, pravi Dr. Filipčič. »In dejstvo je, da se pri elektronskih cigaretah in pri segrevanju tobaka v napravi iQOS sproščajo bistveno manjše količine teh nevarnih snovi, mnoge pa sploh ne nastanejo. Na osnovi tega se sklepa, da so elektronske cigarete in segrevanje tobaka v primerjavi s kajenjem cigaret zdravju manj škodljivi.«

Nekatere tuje raziskave kažejo, da naj bi bili 'negorljivi' tobačni izdelki do 90 % manj škodljivi kot klasične cigarete. In tako kadilci, ki jih h kajenju žene odvisnost od nikotina, dejansko umirajo zaradi posledic katrana, kot je nekoč dejal že britanski znanstvenik Mike Russel. Zato drži, da je korak v smeri negorljivih tobačnih izdelkov gotovo korak v pravo smer pri odvajanju od kajenja.

Najboljša možnost pa je še vedno popolna opustitev kajenja, in ker je to za dolgoletne kadilce še kako težko, so na voljo različne oblike pomoči: od SOS telefona, raznih skupin in terapij, do lekarniških pripravkov in zdravil, s katerimi si lahko ublažite abstinenčno krizo in premostite odvajalno dobo. Pljuča vam bodo hvaležna.