Z vami smo že od leta 2005...

Moje srce, tvoje srce

Le približno deset minut časa imamo, da preživimo, če nam nenadoma zastane srce, kot grenivka velika, 450 gramov težka mišica, brez katere ne moremo živeti. V povprečnem življenju v žilni sistem, dolg za dva ekvatorja, potisne 5,1×10⁵ ton krvi, kar je količina, za prevoz katere bi potrebovali 2000 super tankerjev.

Srčni zastoj se kaže kot nenadna popolna izguba zavesti. Povsem se ustavi dobava kisika organom v telesu, na kar so najbolj občutljivi možgani, ki lahko že v petih minutah utrpijo nepopravljive poškodbe. Gregor Prosen, dr. med., specialist urgentne medicine iz Zdravstvenega doma Maribor, opozarja na ključno vlogo očividcev pri preživetju žrtve srčnega zastoja, saj ni ekipe nujne medicinske pomoči, ki bi bila na kraju dogodka v povprečju v času, ki omogoča preživetje. Zato ugodne napovedne dejavnike predstavljajo srčni zastoj na javnem mestu, priče dogodka, takojšnje klicanje nujne medicinske pomoči, predvsem pa takojšnji temeljni postopki oživljanja in zgodnja defibrilacija. V Sloveniji bolezni srca in ožilja povzročijo okoli 7000 smrti na leto.

Avtorica: Petra Bauman

Foto: Gregor Prosen, dr. med., specialist urgentne medicine

Moje srce, tvoje srce

Takšen je slogan letošnjega svetovnega dneva srca, ki ga obeležujemo 29. septembra, glavni nosilec dejavnosti v Sloveniji pa je pod okriljemSvetovne zveze za srce (WHF, World Heart Federation), Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Letošnja osrednja tema je »kaj lahko v tem trenutku naredimo za zdravje svojega srca in za zdravje srca drugih«. Po besedah direktorice društva mag. Nataše Jansi prizadevajo, da se do leta 2025 za vsaj 25 % zmanjša prezgodnja umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni. Sami lahko preprečimo vsaj 80 % prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in ožilja. Če želimo, da srce opravi svoje delo, moramo zanj skrbeti in ga krepiti že od otroških dni. Slabe navade in zgledi staršev se prepogosto prenašajo na otroke, zato je zdrava družina največji porok za zdrave življenjske navade otrok in končno, za srečno in zdravo starost. Srca žal ne moremo obvarovati pred vsemi negativnimi vplivi. Lahko pa ga obvarujemo pred tobačnim dimom, alkoholom, maščobami, ki vodijo v poapnenje žil, in tudi pred zvišanim krvnim tlakom.

Odločilne prve minute

Srce je mišica, ki črpa kri, sestavljeno je iz štirih votlin, med sabo pregrajenih z zaklopkami. Srce poganja kri po telesu in utripne 60- do 100-krat na minuto. Ob srčnem zastoju kri preneha teči in zato žrtev po nekaj sekundah izgubi zavest, po nekaj minutah pa začnejo odmirati možgani. Gregor Prosen pojasnjuje, da vsako minuto izgubimo 10 % možnosti za preživetje, zato se da zares pomagati le v prvih minutah. Očividci, ki so prvi posredovalci nujne pomoči, so tako ključnega pomena. V oddaljenih vaseh, do koder ekipa nujne medicinske pomoči potrebuje še več časa, pomembno vlogo igrajo tudi prvi posredovalci, v naših vaseh gasilci. Odločitev o aktivaciji prvih posredovalcev lokalnega PGD sprejme že dispečer in jih pošlje na kraj dogodka.

Srčni infarkt le eden od vzrokov

Srčni infarkt je eden najpogostejših vzrokov srčnega zastoja, ni pa edini. Infarkt pomeni, da se je žila arterija, ki prehranjuje srce, zamašila, kar se občuti kot težka bolečina. Na infarkt nas denimo dan prej ne bo nič opozorilo, saj pride nenadoma in se hitro razvije. Manjši, okoli 20-odstotni delež predstavljajo še druge bolezni srca, kot so moteno delovanje levega srčnega prekata, ko se iztisne manj kot 30 % krvi, srčno popuščanje, bolezni srčnih zaklopk, genetsko pogojene motnje in prekatne aritmije. Srce pa lahko zastane tudi zaradi drugih dejavnikov, kot so huda podhladitev, poškodba (ob nesreči, vbodna rana), huda infekcija (sepsa), pomanjkanje kisika, pomanjkanje tekočine v telesu, zastrupitve.

Usposobljenost očividcev

Vsaka odrasla oseba bi po nasvetu Gregorja Prosena morala obvladati vsaj tri ukrepe nujne prve pomoči. Masažo srca v primeru srčnega zastoja, Heimlichov prijem – če se človek duši, in ustavitev večje krvavitve – pritiskanje čiste krpe na rano.

Večina ljudi, ki se znajde ob žrtvi srčnega napada, ni usposobljenih za dajanje prve pomoči. K sreči pa zadnja leta sploh zaradi svetovnega dneva srca postajamo vedno bolj pripravljeni, postopki so preprosti in prilagojeni, temeljne postopke oživljanja pa si lahko zmeraj ogledamo na youtubu. Gregor Prosen predlaga posnetek Car oživlja, dostopen na spletni povezavi https://www.youtube.com/watch?v=cg6CTCRluyw.

Temeljni postopki oživljanja za laike[1]

Oživljanje poteka do povrnitve utripa ali prihoda ekipe za oživljanje. Temeljni postopki oživljanja vključujejo zgodnjo prepoznavo stanj, ki lahko hitro privedejo do nenadne smrti, klic na telefonsko številko 112, izvajanje zunanje masaže srca in umetnega dihanja, uporabo avtomatičnega defibrilatorja ter ukrepanje pri zapori dihalne poti s tujkom. Spodaj opisana navodila veljajo za odrasle.

  1. Zagotovimo varnost reševalca in prizadetega.
  2. Ocenimo stanje zavesti –prizadetega močno stisnemo za mišico nad rameni in glasno vprašamo: »Ali ste v redu?«


3.A Če na vprašanje odgovori ali se premakne:

  • ga pustimo v obstoječem položaju (če ne grozi nevarnost iz okolice);
  • povprašamo, kaj je se je zgodilo in kako se počuti, po potrebi pokličemo na tel. št. 112;
  • v rednih presledkih preverjamo stanje prizadetega.

3.B   Če se prizadeti NE odziva:

  • poskušamo priklicati pomoč, glasno vzkliknemo: »Na pomoč!«;
  • obrnemo ga na hrbet in razpremo zgornji del oblačil;
  • sprostimo dihalno pot, tako da zvrnemo glavo nazaj in dvignemo brado;
  • dlan položimo na čelo in s pritiskom zvrnemo glavo;
  • s konicama dveh prstov dvignemo brado, izogibamo se pritisku na mehke dele vratu;
  • odstranimo samo vidne tujke iz ustne votline (tudi slabo prilegajočo se zobno protezo).

4. Poskrbimo, da je dihalna pot prosta in ugotavljamo prisotnost normalnega dihanja:

  • opazujemo gibanje prsnega koša;
  • pri ustih poslušamo dihalne šume;
  • na svojem licu poskušamo občutiti izdihani zrak prizadetega;
  • do 10 sekund opazujemo, poslušamo in čutimo, preden se odločimo, da prizadeti ne diha oz. ne diha normalno; če smo v dvomih, ravnamo kot da NE diha.

5.A Če prizadeti diha normalno (ne le posamezni vdihi):

  • ga namestimo v položaj za nezavestnega (NE pri sumu na poškodbo hrbtenice, glej naprej);
  • pokličemo na tel. št. 112 ali pošljemo nekoga po pomoč, medtem pa nadzorujemo dihanje.

5.B   Če prizadeti NE diha oz. ne diha normalno:

  • kličemo službo nujne medicinske pomoči na tel. št. 112 in pridobimo avtomatični defibrilator, če se nahaja v bližini;
  • če je reševalcev več, pošljemo nekoga, da pokliče;
  • če smo sami, zapustimo prizadetega za čas klica;
  • uporabimo avtomatični defibrilator takoj, ko je na voljo;
  • pričnemo z zunanjo masažo srca;
  • pokleknemo na stran prizadetega;
  • dlan dominantne roke položimo na sredino prsnega koša;
  • dlan druge roke položimo nad prvo roko in prepletemo prste, da ne pritiskamo na sosednja rebra;
  • nagnemo se nad prizadetega in z iztegnjenimi komolci pritiskamo pravokotno na prsni koš, tako da se vda za 4–5 cm;
  • popustimo pritisk, vendar rok ne odmikamo od prsnega koša, ter ponovno pritisnemo;
  • poskušamo porabiti enak čas za pritisk na prsni koš in za popuščanje pritiska;
  • izvedemo 30 stisov prsnega koša;
  • po 30 stisih prsnega koša damo dva umetna vpiha;
  • med masažo lahko glasno štejemo, da zagotovimo potrebno frekvenco masaže, ki je 100 stisov/min (tj. nekoliko manj kot dva stisa v sekundi).

Tehnika umetnega dihanja:

  • sprostimo dihalno pot, tako da zvrnemo glavo nazaj in dvignemo brado;
  • s palcem in kazalcem roke, ki jo imamo na čelu, stisnemo mehki del nosu;
  • narahlo odpremo usta in ob tem dvigujemo brado;
  • normalno vdihnemo in zaobjamemo ustnice prizadetega tako, da dobro tesnijo;
  • enakomerno vpihujemo zrak v usta prizadetega in opazujemo dvigovanje prsnega koša, vpih naj traja eno sekundo (količina vpihnjenega zraka naj bo približno 0,5–0,6 litra oz. tolikšna, da opazimo viden dvig prsnega koša);
  • odmaknemo svoja usta, vzdržujemo prosto dihalno pot in opazujemo spuščanje prsnega koša;
  • ponovno normalno vdihnemo in izvedemo drugi vpih, enako kot prvega;

OPOMBA: Če se po prvem vpihu prsni koš prizadetega ne dvigne tako kot pri normalnem dihanju, pred drugim vpihom preverimo:

  • ali je glava pomaknjena dovolj nazaj in je brada zadosti dvignjena;
  • ustno votlino in odstranimo vsako vidno oviro;
  • če je bil tudi drugi vpih neuspešen, nadaljujemo z zunanjo masažo srca.

6.B  Nadaljujemo z zunanjo masažo srca in umetnim dihanjem (v razmerju 30 : 2):

  • zunanjo masažo srca in umetno dihanje v razmerju 30 : 2 izvajamo neprekinjeno dokler:
  • ne pride služba NMP,
  • prizadeti ne prične normalno dihati,
  • smo fizično zmožni,
  • ni na voljo avtomatičnega defibrilatorja, nato nadaljujemo glede na navodila defibrilatorja.

Pravilno izvajanje temeljnih postopkov oživljanja (TPO) je zelo utrujajoče. Če je prisotnih več laikov, vsak izvaja TPO 1–2 minuti.

6.C   TPO samo z zunanjo masažo srca:

  • če predihavanje prizadetega ni možno (obsežna poškodba obraza, strupi, slabo tesnjenje, nezmožnost odprtja ust) ali v primeru subjektivnih zadržkov do umetnega dihanja, lahko izvajamo samo zunanjo masažo srca s frekvenco 100 stisov/minuto;
  • vzdrževanje proste dihalne poti med zunanjo masažo srca omogoči vsaj delno izmenjavo zraka v pljučih;
  • opisan način TPO je sprejemljiv za laike, ne pa za izšolane reševalce, saj so na voljo številni pripomočki, ki ščitijo pred prenosom okužbe med umetnim dihanjem.

DEFIBRILACIJA

Avtomatski zunanji defibrilator (AED) je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. S pomočjo električnega sunka lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje. Sestavljen je iz ohišja z baterijo, iz katerega izhajata dve nalepki – elektrodi. Odvisno od modela lahko na ohišju najdemo največ dva gumba (za vklop in proženje električnega sunka), zvočnik (preko katerega nam aparat daje glasovna navodila v slovenskem jeziku) ter pri nekaterih zaslon, kjer se navodila tudi izpišejo.

Defibrilacija se izvaja z enim električnim šokom, ki mu sledita dve minuti oživljanja v razmerju 30 : 2.

OGROŽENE SKUPINE

Najpogostejše žrtve so osebe iz ogroženih skupin, to so vsi moški nad 40 let in vse ženske nad 50 let. Pri vseh se namreč začne razvijati ateroskleroza, torej poapnenje žil. Proces se še hitreje odvija pri diabetikih, kadilcih, osebah z visokim krvnim tlakom in povišanim holesterolom. Ženske so do menopavze pred poapnenjem žil še zaščitene s hormoni, pojasnjuje Gregor Prosen, sicer pa poleg omenjenih faktorjev tveganja k zgodnejši nagnjenosti k aterosklerozi najbolj izdatno »pripomore« naš življenjski slog. Ni je namreč tablete, ki bi popravila leta nezdravega prehranjevanja, pretiranega uživanja alkohola in drog. Zato je prvi ukrep za vsakogar sprememba življenjskega sloga, to pomeni uvedbo dobre stare formule: zdrava prehrana, gibanje in stremljenje k zadovoljstvu doma in na delovnem mestu. Primarni zastoj srca je pri otroku zelo redek (vzrok zanj so razne prirojene srčne nepravilnosti). Po vzroku nastanka je zastoj srca pri otrocih največkrat sekundaren, tj. nezadostno dihanje. Mnogo primerov v življenju je takšnih, ki lahko pripeljejo do usodnega trenutka: zapora dihalne poti s koščkom hrane ali delcem igrače (najpogostejši vzrok, ki ogrozi življenje otroka, je zadušitev!), alergična reakcija, pik žuželke, poškodbe (npr. padec s previjalne mize, s stola, različnih igral, s kolesa), zastrupitev, utopitev, udar električne energije, bolezni dihal in nevrološka obolenja, vročinski krči, idr.

TEČAJI TPO

Vsakdo se lahko udeleži tudi Tečaja temeljnih postopkov oživljanja na Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije za pomoč odraslim ter dojenčkom in otrokom.Tudi če so se posamezniki v preteklosti že učili temeljnih postopkov oživljanja, je dokazano in utemeljeno, da se mora to znanje večkrat osvežiti. Tečaj je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Prvega sestavlja predavanje, drugega pa prikaz in vadba udeležencev na lutki, učenje uporabe avtomatskega defibrilatorja ter prikaz pravilne odstranitve tujka iz dihal. Po uspešno opravljenem preizkusu dobi vsak udeleženec potrdilo in poleg tega še pisno gradivo, ki mu omogoča teoretično obnavljanje znanja. Skupine so zaradi zagotavljanja kakovosti dela majhne – največ deset tečajnikov na skupino. Cena na osebo (najmanj 6 do največ 10 oseb) je 15 EUR/osebo za člane in 20 EUR/osebo za nečlane. Tečaji potekajo v Ljubljani, na sedežu Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, Dalmatinova ulica 10.PRIJAVE in več INFORMACIJ:01/234 75 55 ali po e-pošti: This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it. , This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it. .

 

A Ob nenadnem zastoju srca nam življenje lahko rešijo očividci.

B Zdrav življenjski slog podaljšuje zdravo in dolgo bitje srca.

C Letos se zagotovo udeležimo vsaj enega tečaja nudenja nujne prve pomoči.