Tako kot v poletnih mesecih zamenjamo garderobo, bi se morale spremeniti tudi naše prehranjevalne navade in živila, ki se znajdejo na našem jedilniku. V dolgih poletnih dnevih večerni obrok zaužijemo dosti kasneje kot pozimi, saj veliko ljudi zaradi vročine lakoto začuti šele v popoldanskem času. Obroki hrane so tako bolj zgoščeni v drugi polovici dneva, kljub odsotnosti teka pa je prav, da obroke skušamo razporediti po načelu večkrat po malem.
Avtorica: Nika Arsovski
Prehrana naj bo tako kot skozi vse leto uravnotežena, v večernih urah pa ne obremenjujmo naših prebavil. Nekatera živila segrevajo naše telo, zato se jim v poletnih mesecih izogibajmo. Ob poletju se moramo še zlasti izogibati živilom, kot so močne in pekoče začimbe, kava, alkohol, jajca, čokolada in rdeče meso. Izogibajmo se tudi prekomernemu soljenju, saj naše telo zaužije zadostno mero soli tudi brez dosoljevanja.
V vročem poletju ohladimo telo s pravo hrano
V tradicionalni kitajski medicini velja, da je ob vročem poletju treba telo ohladiti s pomočjo lahke hrane z veliko vsebnostjo vode. Prav zato bi se sadje in zelenjava morala v poletnem času vse pogosteje znajti na naših krožnikih. Posezimo po sezonski hrani, medtem ko se izogibajmo nesezonskim sestavinam, kot so jesenska jabolka, kostanj, hren, repa, med žiti pa tudi ajda. Izberimo sveže sestavine z vrta, če pa zelenjave in sadja ne pridelujemo sami, sezonska živila po možnosti nakupimo neposredno na kmetijah ali na tržnicah. Najsi bodo to sočni paradižniki, jajčevci, mladi krompir, kumare ter preostala zelenjava, ali pa pisana izbira sadja, vse od lubenic do breskev in melon.
Bogat izbor sadja in zelenjave v tem času nam poleg vitaminov in mineralov nudi tudi zaščito pred UV-žarki; kot so prepričani številni, so naša telesa bolj dojemljiva na učinke sevanja tudi zaradi podhranjenosti, pomanjkanja pomembnih bioaktivnih snovi, kot so antioksidanti. Ti namreč nevtralizirajo proste radikale, ki nastanejo zaradi UV-sevanja.
Veliko količino bioaktivnih snovi lahko najdemo predvsem v pestro obarvanem sadju, barvila kot so antociani, polifenoli, klorofil in karotenoidi namreč predstavljajo pomembno zaščito pred škodljivimi vplivi iz okolja. Bioaktivne snovi obenem omogočajo tudi razstrupljanje, čiščenje telesa in naše telo oskrbijo z zadostno mero vode. Sadje tako lahko prevzame tudi vlogo glavnega obroka, izogibajmo pa se uživanju po jedi, saj lahko povzroča neprijetne črevesne težave. Zato pa si po koncu obeda lahko privoščimo sladoled, čeprav ledena hrana in pijača našemu zdravju ne godita prav najbolje. V zmernih količinah tudi to ne bi smel biti problem, otrokom pa lahko predstavlja motivacijo, da brez težav pomalicajo zdravo kosilo, ki se je znašlo na krožniku. Ob pestri ponudbi sladoledov, ki na nas prežijo v zamrzovalnikih, je najbolje, če ga pripravimo kar sami s pomočjo naravnih sestavin. Vse, kar potrebujemo, so zamrznjeno sadje, pasterizirana smetana, jogurt in med.
Poletno načrtovanje jedilnika
Izogibajmo se tudi prekomerno mrzlim pijačam, ki so pravi šok za naše telo. Telesu dosti bolj prijazne tekočine so voda in zeliščni čaji ob sobni temperaturi. V poletnih mesecih omejimo vnos mesa, strokovnjaki predvsem odsvetujejo vrste, kot so puran, fazan in druga divja perjad, medtem ko naj na našem jedilniku zagospodarijo ribe. Ker pa tovrstna hrana zahteva toplotno obdelavo, je dobro, da obroke načrtujemo vnaprej. Priprava živil naj bo lahka, izogibajmo se praženju, cvrtju, pečenju, te nadomestimo s soparjenjem, blanširanjem in kratkotrajnim kuhanjem. Ko se postavimo za štedilnik, izkoristimo dejstvo, da je ponev še vroča, in pripravimo jedi tudi za jutri ter pojutrišnjem, če nam seveda uporaba samih sestavin in trajanje to omogočata.
Nekatere jedi lahko namreč naslednji dan pojemo tudi hladne, ob visokih temperaturah nam bo to brez dvoma ustrezalo. Izogibajmo se peki v pečici, pa tudi kuhanju, ki učinkovito segreje naš dom. Če se temu ne moramo izogniti pri kuhanju, uporabljajmo majhne posode, ki jih namestimo na najmanjšo kuhalno ploščo, posode pa pokrijmo s pokrovkami in preprečimo izpuščanje vroče pare. Neprijetni vročini v kuhinji se lahko izognemo tudi z uživanjem sadja in zelenjave, ki ne potrebujeta toplotne obdelave, privoščimo si slastne solate ali surovo zelenjavo s pomadami.
Pazljivost ni nikoli odveč
V poletnem času moramo biti posebej pozorni na zastrupitve s hrano, ki so v tem času najpogostejše, saj se živila zaradi visokih temperatur hitreje pokvarijo. Tako nikoli ne puščajmo vrečke z nakupljenimi živili predolgo v pregretih avtomobilih. Pozorni pa bodimo tudi pri sestavinah, ki rastejo v zemlji. Zaradi stika z okuženo vodo in prisotnosti bakterij zelenjavo pred uživanjem temeljito operemo, ne v umivalniku, ampak kar pod curkom vode. List za listom natančno operemo in osušimo, nato lahko zelenjavo shranimo za dan ali dva v hladilnik, preden pa jo postrežemo, jo za vsak primer še enkrat splaknemo z vodo. Sadje in zelenjavo pred uživanjem operemo, četudi ju varuje lupina.
Težave lahko nastanejo tudi pri uživanju jajc. Ta lahko namreč prenašajo bakterije salmonele, zato jih kupujmo pri preverjenih rejcih in jih v najkrajšem možnem času pospravimo v hladilnik. Preden jih uporabimo, jih razbijmo v posodo in zmešajmo, če opazimo karkoli nenavadnega, kot so neprijeten vonj ali tekstura, jih v trenutku zavržemo. Pozorni bodimo tudi pri mlečnih izdelkih. Meso in morske sadeže hranimo ločeno od drugih živil, pred pripravo jih temeljito prekuhajmo ali specimo, za rezanje zelenjave in mesa pa uporabljajmo ločeni kuhinjski deski. Pred in med pripravo mesa si temeljito umijmo roke.
Poletje kot nalašč za piknik ob žaru
V poletnem času se življenje začne odvijati zunaj zidov, pod milim nebom, zato ni nič čudnega, da poletje številni povezujejo tudi s pikniki in zabavami na prostem. Pri tem je nepogrešljiv pripomoček tudi žar. Poznamo več različnih vrst žarov, ki jih ločimo glede na velikost in kurivo, med najpogosteje uporabljenimi pa so brez dvoma žari na oglje, plin in elektriko. Prav prvi so najbolj priljubljeni pri nas, kot gorivo pa lahko uporabimo brikete, oglje ali les. Slednji zahteva največ časa za pripravo, poleg tega je njegovo izgorevanje nekonsistentno, kar nam lahko med peko povzroča nemalo težav. Dobra plat lesa pa se skriva v obilici dima, ki poskrbi za aromo hrane. Med gurmani je priljubljeno oglje, ki dosega visoke temperature, potrebne za hrustljavo skorjo, obenem pa poskrbi tudi za aromatičnost in konsistenco gorenja. Briketi so praktični predvsem za dolgotrajno pečenje.
Plin ali oglje
Ste v dilemi? Se odločate med plinskim žarom in tistim na oglje? Plinski žari so nadvse praktični in preprosti za uporabo. Prižgete ga s preprostim pritiskom na gumb, prav tako enostavno pa je tudi ohranjanje temperature. Žar se hitro segreje, poleg tega je enostaven tudi za čiščenje. Vendar pa ima vsaka medalja dve plati, številni so namreč mnenja, da hrani, pečeni na plinskem žaru, manjka aromatičnosti, poleg tega je meso za okus tudi nekoliko bolj suho. Po drugi strani žari na oglje ustvarijo z aromo bogato hrano, ki navduši gurmane. Vendar priprava žara na oglje zahteva vsaj trikrat toliko časa kot priprava plinskega. Žari na oglje so manj vzdržljivi, poleg tega je težavnejše tudi čiščenje. Prav pri slednjem bodimo še posebej pozorni, saj nečista površina lahko pokvari okus in škoduje našemu zdravju.
Pozorni bodimo tudi, ko se okrog žara motajo naši najmlajši. Žar naj bo na varni razdalji od gorljivih materialov, v zavetrju. Pazimo, da ga ne puščamo brez nadzora, otroci in hišni ljubljenčki pa naj se izogibajo bližini vročega žara.
Bogat izbor sadja in zelenjave v tem času nam poleg vitaminov in mineralov nudi tudi zaščito pred UV-žarki. Kot so prepričani številni, so naša telesa bolj dojemljiva na učinke sevanja tudi zaradi podhranjenosti, pomanjkanja pomembnih bioaktivnih snovi, kot so antioksidanti.
