Z vami smo že od leta 2005...

Pripravljeni na potovanje v tropski raj?

S potovanji širimo obzorja in polnimo svojo zakladnico spominov, a kaj, ko se nedolžno raziskovanje sveta lahko hitro spreobrne v neprijetno izkušnjo. Na nas namreč širom sveta prežijo številne zdravstvene težave, okužbe ... vendar pa nas ob upoštevanju določenih pravil in primerni zaščiti to ne sme odvrniti od užitkov, ki nam jih ponuja svet.

Najsi bo družina z majhnimi otroki, starejši potnik s kroničnim obolenjem … ob poznavanju priporočil se lahko izognemo neprijetnostim in v svojo bogato zbirko spominov dodamo nove doživljaje.

Avtorica: Nika Arsovski

Zaščitite se pred hepatitisoma A in B

Naše zdravje je med bivanjem v tujini, pa tudi doma, v veliki meri odvisno od nas samih. Pri tem so nam v pomoč številna priporočila medicinske stroke o tem, kako se izogniti okužbam in boleznim. »Težko je določiti države najvišjega tveganja, saj so okužbe v veliki meri odvisne od časa trajanja potovanja, naših dejavnosti na potovanju, zaščite, upoštevanja navodil ... Obiščemo lahko tudi zelo tvegano področje, pa v primeru upoštevanja pravil in primerne zaščite ne bo večjih zdravstvenih težav. Sicer je največ tveganja v državah z malarijo in rumeno mrzlico, torej Podsaharska Afrika in severni del Južne Amerike. Na črevesne težave in hepatitis lahko naletimo tudi v JV Aziji,« nas opozori epidemiologinja Ondina Jordan Markočič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pred potovanji se moramo tako prepričati o najustreznejši zaščiti, ki je odvisna od naše starosti in zdravstvenega stanja, ter opraviti dogovorjena cepljenja. Vsaj mesec pred odhodom zato obiščimo ambulanto za potnike, kjer nam bodo strokovnjaki svetovali primerno zaščito za naše potovanje. Nekatera cepljenja se lahko opravijo pri izbranem osebnem zdravniku, sicer pa vsa cepljenja, ki so obvezna ali priporočena za določene predele sveta, lahko opravimo v za to specializiranih ambulantah za potnike NIJZ. »Cepljenje proti hepatitisu A poteka dva do tri tedne pred načrtovanim potovanjem, proti hepatitisu B pa sta potrebni dve cepljenji v razmiku najmanj enega meseca, kar pomeni, da se mora popotnik v ambulanti prvič zglasiti vsaj šest tednov pred odhodom. Obstaja tudi kombinirano cepivo A in B, cepljenje pa poteka prav tako kot pri hepatitisu B, dva odmerka v razmiku enega meseca. Cepljenja svetujemo vsem, ki se odpravljajo na daljša potovanja ali pogosto potujejo. Prav tako tudi potnikom, ki so na potovanjih pogosto v stiku z domačini in se odpravljajo v manj razvite predele sveta. Cepiti se je namreč smiselno, saj cepivo nudi dolgotrajno zaščito. Zaščita po prvem odmerku cepljenja proti hepatitisu A traja leto in pol do tri leta, po drugem odmerku, ki sledi 6–12 mesecev po prvem, ob prihodu s potovanja, pa tudi več kot 20 let. Proti hepatitisu B smo po treh odmerkih cepljenja zaščiteni za 20 let,« pojasnjuje zdravnica. Cepljenje proti hepatitisu C ne obstaja, se pa okužba prenaša s krvjo, predvsem ob izmenjavi že uporabljenih igel, zato je pogosta med uživalci drog.

Cepljenje proti rumeni mrzlici je ponekod obvezno

Glede na polemiko o cepivih, ki se je v zadnjem času razvila v slovenskem javnem prostoru, smo se pri zdravnici pozanimali tudi o stranskih učinkih cepljenja proti hepatitisoma A in B. Kot nam je pojasnila, gre za mrtvi cepivi, zato so reakcije po cepljenju blage in redke. Dan po cepljenju lahko občutimo utrujenost, slabše počutje, glavobol, večina ljudi pa stranskih učinkov nima. Med cepljenji, ki jih lahko opravimo v potovalni ambulanti NIJZ, sta tudi cepljenje proti tifusu in cepljenje proti rumeni mrzlici. Prvega na inštitutu priporočajo ob specifičnih potovanjih na rizična območja. »Predvsem, kadar gre za dolgotrajna potovanja in območja, kot so nekatere države Afrike, JV Azije, osrednje in južne Amerike. Odmerek drži do tri leta, gre pa prav tako za mrtvo cepivo,« pojasni sogovornica. Cepljenje proti rumeni mrzlici je za države z rumeno mrzlico obvezno, zato ga pred potovanjem svetujejo tudi slovenskim državljanom, saj so se ti ob izpostavljanju okužbi dolžni zaščititi. Cepljenje je enkratno, zaščita pa doživljenjska. Za otroke, mlajše od devetih mesecev, cepiva ni. »Cepivo je v uporabi že vsaj 30 let,« razloži epidemiologinja in zatrdi, da je preizkušeno ter učinkovito. Stranski učinki se lahko pojavijo tretji ali četrti dan, običajno pa obsegajo slabo počutje, utrujenost, zvišano telesno temperaturo, bolečino v mišicah in povečane bezgavke. Podobni so znakom blage gripe in trajajo nekaj dni, vendar pa so te reakcije redke. Za določena področja potovanj na NIJZ svetujejo tudi cepljenje proti meningokoknem meningitisu, gre za bakterijsko gnojno vnetje možganov, ki ga priporočajo predvsem popotnikom ob dolgotrajnih potovanjih na okužena območja, takšnim, ki bodo pogosto v stiku z domačini. Gre za novejše in učinkovito cepivo, ki nas zaščiti za obdobje več kot petih let.

V pomoč nam bo spremno pismo v angleščini

Bolniki s kroničnimi boleznimi naj predvsem ob potovanjih v oddaljene in eksotične kraje namenijo večjo pozornost prehrani, posebej pozorni naj bodo pri upoštevanju navodil za preprečevanje tromboze med daljšimi letalskimi poleti in pri preprečevanju običajnih težav na potovanju, kot je potovalna driska. Bolniki s sladkorno boleznijo naj se z zdravnikom posvetujejo o jemanju zdravil glede na spremenjen časovni pas. Ob težjih kroničnih obolenjih na varno mesto pospravimo spremno pismo v angleškem jeziku, v katerem naj bo opisana bolezen, vrsta in odmerek zdravil. Zagotovimo si zadostno količino zdravil, za vsak primer vzemimo še zalogo za nekdaj dni več, torbico z dnevno količino zdravil pa nosimo vedno pri sebi.

Uživajte v lokalni kulinariki, a pozor…

Najpogostejša zdravstvena težava, ki pesti kar med 20 in 60 % vseh popotnikov, je potovalna driska. Ta je pogosto pogojena s slabšimi higiensko sanitarnimi razmerami. Bolezen je posledica okužbe z različnimi mikroorganizmi ali zastrupitve. Okužimo se lahko tudi z oporečno vodo ali hrano, povzročitelje pa lahko v telo vnašamo tudi z onesnaženimi rokami. Blaga driska običajno mine sama od sebe, v nekaterih primerih pa lahko zahteva spremembo v potovalnem načrtu ali bolnika celo priklene na posteljo. Če jo spremlja povišana telesna temperatura ali v blatu opazimo kri, je potrebna zdravniška pomoč. Posebej pozorni bodimo, če potujemo z otroki ali dojenčki, na udaru pa so tudi starejši in nosečnice. Ob pojavu driske poskrbimo za primerno hidracijo in nadomeščanje elektrolitov. V potovalno lekarno tako uvrstimo že pripravljene rehidracijske praške in probiotike. Preventivno se izogibajmo slabo kuhani ali pečeni hrani, neolupljenemu sadju, sveži zelenjavi, oprani z vodo iz pipe. Izberimo sveže pripravljeno in termično dobro obdelano hrano, visoka temperatura namreč uniči prisotne mikroorganizme. Pred vsakim uživanjem hrane si dobro očistimo/operemo in razkužimo roke, pri pitju pa posegajmo po ustekleničenih, originalno zaprtih pijačah. Če te možnosti nimamo, vodo dobro prekuhamo pred uživanjem ali pa si pomagamo s pripomočki za filtracijo v kombinaciji z dezinfekcijskimi sredstvi. Zaradi klimatskih naprav in drugih dejavnikov se pogosto srečujemo tudi z vnetji zgornjih dihal, ta so pogosta tudi pri otrocih zaradi slabše higiene rok. Na potovanju z otroki morajo biti starši še prav posebej previdni. »Potovanja priporočamo z otroki, starimi več kot eno leto, saj takrat že opravijo določena cepljenja, pred tem pa so potrebna vsaj osnovna cepljenja po programu. V tem primeru so zaščiteni. Pred tem jih ni mogoče primerno zaščititi. Z otrokom seveda lahko potujete že prej, v manj rizična območja. Antimalariki se sicer odmerjajo na težo, zato moramo v primeru odhoda v malarične dežele zaščititi tudi najmlajše. Malarija je za otroka pogosteje kot pri odraslih smrtna, prav zato odsvetujemo potovanja na ta območja brez ustrezne zaščite,« poudarja zdravnica.

Varni nismo niti, ko prispemo domov

Previdnost pri potovanjih nikoli ni odveč, sploh če ne želimo, da bi potovanje pustilo slab pečat na našem zdravju. Poleg spominkov lahko po vrnitvi v domače kraje prinesemo tudi hepatitis ali malarijo, inkubacijska doba slednje je med tremi in štirimi tedni, le redko se pojavi prej. Hepatitis se lahko pokaže po štirih do petih tednih, tako okužbo prenesemo tudi na družinske člane, ne da bi se tega zavedali. Malarija se ne prenaša s stikom, okužimo se lahko le ob piku določene vrste komarja. Pri nas teh skorajda ni, pred časom so strokovnjaki odkrili le nekaj redkih primerov na vzhodu Slovenije. Malarijo prepoznamo po visoki telesni temperaturi, mrzlici, močnem potenju, utrujenosti, glavobolih, bolečinah v trebuhu, občasno tudi driski, z zgodnjo hudo prizadetostjo. Prav zato je zgodnja diagnoza nujna in v primeru, da imamo težave, moramo takoj obiskati zdravnika. Z antimalariki lahko okužbo preprečimo, v potovalni ambulanti nam bodo svetovali, kateri najbolj ustrezajo našemu načinu potovanja, destinaciji … Še dandanes se namreč nekateri pred potovanjem ne pozanimajo o primerni zaščiti, predvsem o tveganju ob potovanjih v tropske države. Kljub temu največ težav na potovanjih še vedno beležijo zaradi prometnih nesreč, v ambulanti vam bodo nudili nekaj napotkov tudi ob primeru teh.

V potovalni lekarni imejte tablete proti povišani telesni temperaturi in bolečinam, sol oz. rehidracijski prašek za pripravo rehidracijske raztopine, probiotične kapsule ali praške za lajšanje driske, sredstva za lajšanje zaprtja, zdravila proti alergiji, tablete proti potovalni slabosti, posebej če smo k temu nagnjeni. Ne pozabite niti na ustrezno močan repelent.

Težko je določiti države najvišjega tveganja, saj so okužbe v veliki meri odvisne od časa trajanja potovanja, naših dejavnosti na potovanju, zaščite, upoštevanja navodil ... Obiščete lahko tudi zelo tvegano področje, pa v primeru upoštevanja pravil in primerne zaščite ne bo večjih zdravstvenih težav,« nas opozori Ondina Jordan Markočič.

 

ABC Zdravja

A Nekaj tednov pred odhodom se zglasimo v potovalni ambulanti in se pozanimajmo o primerni zaščiti.

B Najpogostejša težava je potovalna driska.

C Malarija in hepatitis se lahko zaradi daljše inkubacijske dobe pokažeta tudi šele po prihodu domov.