Z vami smo že od leta 2005...

Sto nalog stresnega hormona

Stres je v zadnjih desetletjih postal del našega vsakdana, najsi gre za delovno okolje ali pa napete družinske odnose. Pri spopadanju s stresnimi situacijami nam pomaga hormon kortizol, s pomočjo katerega se naše telo odziva na stres. Kljub njegovi dobrodošli funkciji pa lahko ob pretiranem izločanju povzroči tudi nemalo težav, vpliva na naše spanje in celo na naše spolno življenje.

 

Avtorica: Nika Arsovski

Najvišje zjutraj, najnižje tik pred spanjem

Kortizol, številnim bolje poznan pod imenom stresni hormon,spada v skupino steroidov, imenovanih glukokortikoidi. V sklopu dnevnega hormonskega cikla ga proizvaja in izloča nadledvična žleza, medtem ko njegov nastanek uravnavata hipotalamus ter hipofiza. V primeru padca ravni kortizola v krvi informacija o spremembi doseže hipotalamus, ki posledično sprosti kortikotropin, ta pa sproži sproščanje adenokortikotropnega hormona (ACTH) iz hipofize. Slednji tako potuje do nadledvične žleze, ki prične z izločanjem in proizvodnjo kortizola. Krog se sklene s tem, da povišanje kortizola zniža nadaljnje izločanje ACTH. Stresni hormon se v krvi v večini veže na beljakovine, prav zato je odstotek biološko aktivnega kortizola dokaj nizek. Vrednosti v krvi tako predstavljajo nivo vezanega, medtem ko lahko iz sline in urina pridobimo informacije o nivoju prostega hormona. Čez dan se nivo hormona v našem telesu spreminja, zjutraj je tako najvišji, medtem ko podnevi počasi prične padati, najnižjo vrednost pa doseže približno ob polnoči. Nivo kortizola je običajno nizek pred spanjem, ob bujenju pa je raven precej višja. Ti parametri se lahko spremenijo, v primeru izmenskih delavnikov ali spanca v različnih delih dneva. Odrasli imajo običajno nekoliko višje vrednosti kortizola kot otroci.

Pravočasno prepoznavanje simptomov je ključnega pomena

Kortizol običajno merimo pri ugotavljanju cushingovega sindroma, ki se pojavi ob daljši izpostavljenosti visokim ravnem kortizola. Najpogostejši vzrok za nastanek je uporaba kortikosteroidnih zdravil ali v primeru, da nadledvična žleza proizvede več stresnega hormona, kot bi bilo potrebno. Sindrom spoznamo po strijah na koži, maščobnih oblogah med rameni, visokem krvnem tlaku, občasno pa sproži tudi nastanek diabetesa. Z zdravljenjem lahko dosežemo normalen nivo kortizola, veliko vlogo pri celotnem procesu pa igra tudi pravočasno prepoznavanje bolezni. Nizke vrednosti kortizola lahko privedejo k nastanku addisonovebolezni, redke hormonske motnje. Prepoznamo jo po izgubi teže, mišični oslabelosti, utrujenosti, temnih lisah na koži in nizkem krvnem tlaku, ki so posledice nepravilnega delovanja nadledvične žleze. Zdravljenje poteka z zamenjavo ali dodajanjem manjkajočih hormonov, primanjkljaj kortizola pa bolnik nadomesti z uporabo hidrokortizona.

Krvni tlak, delovanje srca in ožilja, odziv na stres …

Vloga kortizola v našem telesu je izjemna, kot so odkrili strokovnjaki naj bi opravljal več kot sto nalog, med njimi pa je prav zagotovo najpomembnejša prav naš odziv na stres, tako duševni kot tudi čustven. Poleg tega pomaga ohranjati krvni tlak in pripomore k pravilnemu delovanju srca ter ožilja. Kortizol upočasni vnetni odziv imunskega sistema in pomaga uravnotežiti učinke inzulina. Prav tako pomaga tudi pri uravnavanju metabolizma beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob. Zaradi njegovega ključnega pomena na zdravje je uravnoteženost kortizola še kako pomembna. Nekatere simptome pretirane količine hormona v krvi lahko hitro zaznate tudi sami. Zaradi izčrpanosti nadledvične žleze se lahko pojavijo bolečine v hrbtenici in glavoboli, visok nivo pa lahko vpliva tudi na naš spanec. Zaradi nepravilnega delovanja žlez in izločanja kortizola se namreč raven hormona ponoči ne zniža, kar nam kljub utrujenosti ne pusti spati. Visoka raven povzroča tudi kronično utrujenost, količina kortizola pa vpliva tudi na našo telesno težo, ki se poveča predvsem na račun maščobnih oblog na pasu. Težava nastane tudi, kadar je raven stresnega hormona prenizka. Do te situacije pride, kadar nadledvična žleza ne proizvede zadostne količine kortizola. Simptomi se kažejo predvsem v hujšanju, utrujenosti, nizkem krvnem tlaku, temnih lisah na koži in bolečinah v trebuhu. V redkih primerih lahko nižjo proizvodnjo kortizola spremlja tudi kriza nadledvične žleze, ki zahteva nujno zdravniško pomoč. Spoznate jo po nenadnih pojavih hude bolečine v spodnjem delu trupa, nogah in trebuhu ter pojavih bruhanja in driske, ki lahko vodita v dehidracijo. V tem primeru boste izmeril tudi nizek krvni tlak, lahko pa se zgodi, da celo izgubite zavest. V primeru nizke ravni kortizola bo zdravnik odredil testACTH, s katerim bo jasno, ali gre za normalno delovanje žleze ali pa je ta poškodovana. Na visok nivo kortizola lahko vplivajo tudi vročina, okužbe, poškodbe, telesna dejavnost in prekomerna telesna teža, poleg tega pa raven zvišujeta tudi nosečnost in čustveni stres. Na nivo stresnega hormona vplivajo tudi kontracepcijske tabletke ter nekatera zdravila.

Duševno zdravje in spolno življenje

Neuravnovešeno izločanje hormona poslabša naš imunski sistem, zaradi česar postanemo bolj občutljivi na različna obolenja, ob tem pa trpi tudi naše spolno življenje, saj visok nivo stresnega hormona deluje tudi na raven testosterona, ki se zniža. V tem času se poviša naša želja po nezdravi hrani, saj kortizol skrbi za visok krvni tlak in sladkor. Pojavijo se lahko tudi prebavne težave, saj stresni hormon slabo vpliva na sistem, zato tudi krči v trebuhu in zaprtje niso nobena izjema. Neravnotežje deluje tudi na našo duševno zdravje, saj sproži pojave anksioznosti, v najhujših primerih celo paranoje, ter nas preobrazi v povsem brezvoljne posameznike. Visoka raven kortizola namreč zavira nastanek serotonina, hormona sreče. Ob povišanem kortizolu zato obiščimo zdravnika, ki bo izločil morebitne razloge, povezane z izpostavljenostjo stresu in zdravili. S pomočjo urinskega testa bodo izmerili raven kortizola. Na visok nivo kortizola lahko vplivajo tudi vročina, okužbe, poškodbe, telesna dejavnost in prekomerna telesna teža, poleg tega pa raven zvišujeta tudi nosečnost in čustveni stres. Na nivo stresnega hormona vplivajo tudi kontracepcijske tabletke ter nekatera zdravila.

Rešitev se skriva v sezonski hrani

V primeru neravnovesja lahko k harmoniji veliko pripomoremo s prehrano. Pomembno je uživati živila, ki uravnovešajo kortizol. Hrano, ki nam daje dolgoročno energijo. Prav zato naj se na našem jedilniku pogosto znajdejo zelenjava, olja in beljakovine. Hrana naj bo kar se da sezonska, zato se sprehodite po tržnici in si izberite nekaj živil, ki so značilna za letni čas. Supermarketi namreč nimajo nič skupnega z ravnovesjem našega telesa, medtem ko je najbolj zdravo prav tisto, kar dobimo iz narave. Kako pogosto se na vašem jedilniku znajdejo špinača, brokoli in blitva? Poskrbite, da od sedaj najprej kar se da pogosto. Vračanje nazaj k naravi je tisto, kar poskrbi za dolgoročno zdravje našega telesa. Strokovnjaki zato ob neravnovesju hormonov svetujejo paleolitsko dieto, hranila, ki jih je užival že pračlovek. Ta pa zagotovo ni srkal gaziranih in sladkih pijač in kofeina ter se sladkal s piškoti. To še ne pomeni, da se morate striktno umakniti od predelane hrane, temveč to, da naj ta ne bo osnova vašega jedilnika.

V primeru nizke ravni kortizola bo zdravnik odredil testACTH, s katerim bo jasno, ali gre za normalno delovanje žleze ali pa je ta poškodovana. Na visok nivo kortizola lahko vplivajo tudi povišana telesna temperatura, okužbe, poškodbe, telesna dejavnost in prekomerna telesna teža, poleg tega raven zvišujeta tudi nosečnost in čustveni stres. Na nivo stresnega hormona vplivajo tudi kontracepcijske tabletke ter nekatera zdravila.

Neravnotežje deluje tudi na naše duševno zdravje, saj sproži pojave anksioznosti, v najhujših primerih celo paranoje ter nas preobrazi v povsem brezvoljne posameznike. Visoka raven kortizola namreč zavira nastanek serotonina, hormona sreče.

A Nivo kortizola je običajno najnižji pred spanjem, ob bujenju pa je raven precej višja.

B Izpostavljenost visokim ravnem kortizola lahko privede do cushingovega sindroma, nizke vrednosti pa k nastanku addisonove bolezni.

C Neravnovesje hormonov lahko deloma rešimo s pravilno prehrano.