V Sloveniji je več kot 2500 oseb z multiplo sklerozo. Gre za najpogostejšo bolezen osrednjega živčevja pri mlajših osebah, za katero ne poznamo niti vzroka niti zdravila. Zdravljenje zelo napreduje, zato je še kako pomembna čim hitrejša diagnostika. Diagnoza se sicer največkrat postavi nekje od 20. pa do 40. leta starosti, zelo redko pred 12. in po 55. letu starosti. Med obolelimi je dve tretjini žensk in tretjina moških.
Avtorica: Katja Štucin
Multipla skleroza je avtoimunska bolezen, ki ni niti dedna niti nalezljiva. Vzroki za njen nastanek niso povsem razjasnjeni, prav tako še ne poznamo poti do popolne ozdravitve. Je pa to bolezen, katere potek je zelo zanimiv, saj velika večina bolnikov, vsaj 80 odstotkov, začne z izgoni in izboljšanji. Se pravi, v nekaj dneh nastanejo težave, pride do stabilizacije in navadno v nekaj tednih tudi do izboljšanja.
Sami simptomi so po besedah doc. dr. Uroša Rota, dr. med., odvisni od žarišč vnetja. »Najpogostejši so senzorični simptomi, na primer mravljinčenje, zatezanje, bolečine po okončinah in trupu, ohromelost, motnje koordinacije, izguba vida, itd.
To so simptomi, ki so pogosti in so bolj ali manj specifični. Mravljinčenje je denimo nespecifično in se pojavlja tudi pri drugih boleznih, nenadna izguba vida na enem očesu pa je bistveno bolj sumljiva za bolezen.« Če smo sprva govorili o izgonih in izboljšanjih, pa se po določenem času lahko simptomi poslabšajo brez zagonov. »Pri desetih odstotkih bolnikov bolezen poteka napredujoče že od samega začetka, po navadi z napredujočimi težavami pri hoji,« pojasnjuje doc. dr. Rot.
Diagnostika multiple skleroze
Zgoraj omenjena simptomatika naj bo razlog za čim hitrejši obisk osebnega zdravnika, ki bo takšnega posameznika zagotovo napotil k specialistu na dodatne preiskave. Pri utemeljenem sumu na multiplo sklerozo se potem najpogosteje opravi slikanje z magnetno resonanco glave, včasih tudi hrbtenjače.
Lahko se izvede še lumbalna punkcija s pregledom likvorja na oligoklonalne trakove. Včasih, vendar redko, pa izkoristijo še elektro-fiziološko diagnostiko, po navadi vidne izvabljene odzive. Ob tem je še enkrat več potrebno izpostaviti, da je zgodnje zdravljenje multiple skleroze precej pomembno. »Zdravila so zelo učinkovita v teh, že omenjenih obdobjih zagonov in izboljšanj.
V napredujočih fazah pa žal še niso učinkovita. Tako si seveda želimo čim prejšnjega diagnosticiranja. Večina bolnic in bolnikov lahko potem živi kakovostno življenje. Danes je cilj obravnave karseda normalno funkcioniranje. Z zdravili skušamo povsem umiriti bolezen.
Želimo si, da živijo normalno družinsko življenje, tudi da ženske zanosijo, da vsi normalno opravljajo svoje delo, delajo polni delovnik, itd.,« izpostavlja doc. dr. Rot in dodaja, da je pri nas sicer na voljo kar nekaj zdravil, celo več kot deset različnih imamo, ki pomagajo umirjati bolezen.
Slikanje z magnetno resonanco
Slikanje z magnetno resonanco oziroma magnetna resonanca je tehnika slikanja človeškega telesa z uporabo močnega magnetnega polja, radijskih valov in računalnika. Gre za relativno varno metodo, edina slaba lastnost tovrstnega slikanja je segrevanje telesa zaradi učinka visokofrekvenčnega sevanja.
Zaradi magnetnega polja je prav, da preiskovanci opozorijo na kovinske predmete v telesu, kot so vijaki, krogle, drobci, in elektronske naprave, kot so srčni spodbujevalniki, sicer pa za samo preiskavo niso potrebne nobene predhodne priprave. Preiskava je neboleča.
Lumbalna punkcija
Lumbalna punkcija je invaziven diagnostični postopek, ki ga vedno opravi zdravnik, najpogosteje nevrolog. Preiskava se naredi na dva možna načina. »Pogosteje se zdravnik odloči za lumbalno punkcijo leže, ki je manj neprijetna za preiskovanca, izpostavlja doc. dr. Rot in opisuje, da pri posegu preiskovanec leži na boku na preiskovalni mizi, glavo ima podloženo z blazino, noge v kolkih in kolenih močno pokrčene.
Zdravnik najprej razkuži kožo hrbta z antiseptikom, nato s tanko iglo z mandrenom vbode med trna ledvenih vretenc, po navadi med tretje in četrto, ki ležita v višini zgornjega roba medenice. Z iglo, ki jo nekoliko usmeri proti glavi, počasi prodira v globino, predre zadnjo dolgo hrbtenjačno vez in vstopi v prostor pod možganske ovojnice. Ob odstranitvi mandrena priteče cerebrospinalni likvor, ki je bistra, brezbarvna tekočina. Običajno odvzame od 5 do 10 ml likvorja za preiskave.
Včasih pa se zdravnik odloči za lumbalno punkcijo v sedečem položaju. Položaj je neprijetnejši za bolnika, zdravnik pa v tem položaju bolje otipa trne ledvenih vretenc preiskovanca in lažje opravi preiskavo. Postopek lumbalne punkcije je sicer relativno varen, ni pa povsem brez tveganj. »Zapleti so po navadi blagi.
Najpogostejši zaplet je postpunkcijski glavobol, ki ga vidimo pri 0,5 do 35 odstotkih preiskovancev. Značilnost glavobola je, da se pojavi ob spremembi položaja telesa, ko preiskovanec vstane. Pogosto je glavobol lokaliziran v zatilju in po navadi traja nekaj dni. Bruhanje ali otrpel vrat ga redko spremljata. Izogniti se mu poizkusimo z uporabo tankih igel in nekajurnim ležanjem po preiskavi,« še pojasnjuje doc. dr. Rot. Redkejši zapleti po lumbalni punkciji so vztrajna bolečina na mestu vboda, mravljinčenje in otrplost v nogah in okvare možganskih živcev.
Zdravljenje multiple skleroze
V Sloveniji so zdravila za multiplo sklerozo na voljo že več kot 20 let. Se pa vseskozi obetajo dodatne novosti. Obstajajo nekatere študije, ki veliko obetajo. Glavna novost je zdravilo za bolnike s primarno napredujočo multiplo sklerozo. Zagotovo se bodo pojavile nove oblike teh zdravil. Prav tako lahko pričakujemo še nove molekule, ki bodo na drugačen način vplivale na bolezen, meni doc. dr. Rot. Sicer pa protivnetna zdravila, ki se jih uporablja že več kot 20 let, delujejo na različne faze vnetij, preprečujejo prehod vnetnih celic v kri ali možgane, neposredno zmanjšujejo vnetje v možganih, itd.
V preteklosti so bila zdravila v glavnem na voljo v obliki injekcij, zadnjih nekaj let pa so na trgu zdravila v obliki tablet, ki so prijaznejša za uporabnike. Najnovejša zdravila so celo v obliki infuzij, ki se jih daje redkeje, kar je po besedah doc. dr. Rota res velika prednost.
Prav tako je po njegovih besedah prednost, da so močnejša. »Vendar pa je to hkrati lahko težava, saj imajo močnejša zdravila tudi stranske učinke. Zato strokovnjaki koristimo individualen pristop in predpišemo denimo manj učinkovita in varna zdravila tistim, ki nimajo hujše oblike bolezni oziroma so v začetni fazi, močnejša zdravila pa tistim, ki potrebujejo hitro in bolj intenzivno pomoč. Ob tem lahko povem, da nekaterih bolnikov sploh ne zdravimo.
V primeru, da je zelo malo sprememb, bolnike samo opazujemo in spremljamo.« Ne nazadnje pa vendarle velja še enkrat več izpostaviti, da novosti in spremembe prinašajo optimizem. Omenjeni razvoj zdravljenja oziroma zdravil pomeni, da bodo ta vse bolj učinkovita ter vse varnejša, prav tako se bo z napredkom upočasnil tudi potek napredujočih oblik multiple skleroze.
