Z vami smo že od leta 2005...

Ste zreli za menedžerski pregled?

Različne javne in zasebne ambulante, zavodi, diagnostični centri, skoraj vsa zdravilišča, klinike in poliklinike ponujajo menedžerske preglede v različnih obsegih, s katerimi ciljajo predvsem na moške v zrelih letih na menedžerskem delovnem mestu. Hiter tempo, količina dela, roki in stres pa k menedžerskemu pregledu »nagovorijo« tudi vse več zaposlenih v družinskih podjetjih in žensk na odgovornih delovnih mestih.

O tem, ali se menedžerski pregledi splačajo in kaj z njimi pridobimo, pa v nadaljevanju prispevka.

Avtorica: Vesna Mlakar

Ko pomislimo na povprečnega slovenskega menedžerja, se nam prikaže podoba moškega v srednjih do zrelih letih, običajno s prekomerno telesno težo, ki ima povišan holesterol in sladkor v krvi ter povišan krvni pritisk. K tej podobi pogosto sodijo še nezdrave razvade, kot so kajenje, nezmerno uživanje alkohola in poživil. In seveda, dnevne doze prekomernega stresa. »Govorimo o moškem, ki ima od 10 do 25 let delovne dobe, od tega vsaj deset let na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih. Običajno eno vodstveno delo zamenjajo z drugim, torej ko enkrat postanejo menedžerji, to tudi ostanejo, seveda če jih ne prehiti zahrbtna bolezen ali pa neki drug močan interes, ki jim dovoljuje, da se, ko dopolnijo obvezno pokojninsko dobo, upokojijo. Prav tako moramo ločiti med menedžerjem, ki dela pri delodajalcu, in tistim, ki je lastnik podjetja ali celo edini zaposleni v podjetju, kjer je obremenjenost običajno še večja,« izpostavi prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., specialist medicine dela, prometa in športa, predstojnik Centra za medicino dela ZVD Zavoda za varstvo pri delu.

Na udaru tudi družinska podjetja in ženske

Klasični osemurni delovnik za menedžerje, pa tudi za večino samostojnih podjetnic in podjetnikov, preprosto ni izvedljiv. Specifične in izjemno zahtevne so tudi razmere v družinskih podjetjih, kjer pogosto prihaja do izgorelosti predvsem zaradi tega, ker družinski člani, ki so hkrati delavci v svojem podjetju, ne zmorejo dovolj dobro potegniti ločnice med delom in zasebnim življenjem. Še posebno če sta podjetje in zasebna hiša na isti lokaciji, narava dela pa zahteva odzivnost tudi med vikendi in prazniki. Vedno bolj se s stresom in izgorelostjo soočajo tudi ženske. Ne samo ženske po 40. letu, temveč tudi mlajše. Z mnogimi pravicami, ki so si jih ženske izborile v zadnjih dvesto letih, so prišle tudi mnoge nove obveznosti in odgovornosti. Tako v Sloveniji niso redki primeri žensk med 30. in 40. letom, ki se jim v želji, da bi bile hkrati uspešne menedžerke, dobre mame in gospodinje, na neki točki povsem zalomi. Niso redke, ki v zadnjih letih javno pišejo ali pripovedujejo o svoji izkušnji kroničnega stanja skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti.

Ocena tveganja delovnega mesta menedžerja

Menedžerji vedo, da njihov življenjski slog ni zdrav, vendar zaradi narave dela težko izprežejo in poskrbijo za svoje zdravje. Premalo se gibajo in pogosto izpuščajo dnevne obroke, jedo premalo ali preveč in v naglici. Zaradi dinamičnega urnika težko poskrbijo za več obrokov dnevno, uravnotežena sestava živil pa je skoraj nemogoča. Mnogo med njimi jih kadi, spije preveč alkohola ali so od njega celo odvisni. »Iz ocene tveganja delovnega mesta menedžerja lahko povzamemo, da gre pri njih za vrsto izjemnih obremenitev, predvsem duševnih. Pri menedžerjih srečujemo vse tiste bolezni, ki so značilne za odraslo populacijo srednjih let, prav zaradi znanih obremenitev pa so pri njih še posebej pogoste bolezni srčno-žilnega sistema, prebavil in presnove, torej bolezni, ki imajo veliko povezav z vedenjskim vzorcem posameznika in stresom kot najpomembnejšo obremenitvijo menedžerjev,« razloži prof. dr. Marjan Bilban.

Zdrav življenjski slog in redna telesna dejavnost

»Menedžerje najpogosteje povezujemo z zgodnjimi obolenji srčno-žilnega sistema. Vsi do sedaj omenjeni dejavniki tveganja se združujejo v ishemični bolezni srca in ožilja, ki se manifestira kot koronarna bolezen srca ali cerebrovaskularna bolezen – možganska kap,« pove prof. dr. Marjan Bilban. Poudari, da ljudi skušajo motivirati za bolj zdrav način življenja, saj lahko na ta način odložimo nastanek in napredovanje omenjenih srčno-žilnih bolezni in njihovih zapletov, zmanjšamo njihovo težo in znatno podaljšujemo življenje. »Pomagamo jim najti takšno aerobno telesno dejavnost, ki jo bodo najlaže sprejeli in vključili v svoj slog življenja. Primerna telesna dejavnost spodbuja hujšanje na račun maščevja in sočasno povečuje mišično maso in vzdržljivost. Zmerna telesna dejavnost tudi zmanjšuje neugodne učinke stresa. Predvsem priporočamo športno rekreacijo in ne toliko tekmovalnega športa.«

Prepoznate znake stresa?

»Težko zaspimo, gre nam na jok, utrujeni smo in brezvoljni, redko se nasmejimo, težko se skoncentriramo ali sprejmemo odločitev, mučijo nas nehotni zgibi, glavoboli, bolečine v mišicah, ne dokončamo in lotevamo se vedno novih nalog, imamo občutek preobremenjenosti, težko se pogovarjamo z ljudmi, smo nagle jeze in se težko obvladamo, več pijemo, kadimo in jemljemo zdravila, jemo, čeprav nismo lačni, spremljajo nas temačne misli, zmanjkuje nam delovnega elana,« našteje znake stresa prof. dr. Marjan Bilban. Običajno stres na delovnem mestu spremlja kopica težko uresničljivih zahtev, nerazumni roki, čustveni in verbalni konflikti s sodelavci ali strankami. Kot obliž na rano sta v takšni »divji vihri« dober prijatelj in urejeno družinsko okolje. Mnogi najdejo uteho tudi v duhovnosti in poskrbijo za ravnovesje na način, da del časa namenjajo priljubljenemu hobiju. Slikanje, vrtnarjenje, košnja ali kolesarski izlet z družino lahko v enem popoldnevu spraznijo glavo črnih mislih in poskrbijo za svežo energijo ter nov elan.

Se menedžerski pregled izplača?

Preventivni zdravstveni pregled menedžerjev obsega pregled pri specialistu medicine dela, prometa in športa in zajema celovito laboratorijsko diagnostiko –usmerjeno predvsem v ugotavljanje dejavnikov tveganja obolenj srčno-žilnega sistema. Razširjeni pregled se opravi še pri gastroenterologu, onkologu, urologu, vključuje lahko tudi preiskave prostate, ščitnice, pregled dojk in še mnogo več – odvisno od ponudnika. Trajanje pregleda je odvisno od izbrane ponudbe. Za osnovni pregled je dovolj nekaj ur, za celostnega pa tudi dva dni. Cene klasičnega pregleda se začnejo pri 500 evrih, cene razširjenega pa krepko presežejo tisočaka. Med osnovnimi in razširjenimi paketi različnih ponudnikov je lahko tudi več sto evrov razlike. Roki preventivnih zdravstvenih pregledov so po pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev v obdobju enega do petih let. »Menedžerski pregledi naj bi se opravljali, v odvisnosti od obremenitev, škodljivosti, tveganj in ostalih dejavnikov, ki izhajajo iz ocene tveganja posameznega delovnega okolja, nekje na 24 do 36 mesecev, lahko pa glede na specifični položaj tudi pogosteje. Prav gotovo stroški teh pregledov še kako upravičujejo njihovo izvedbo, saj nemalokrat ugotavljamo, da so prav menedžerji med tistimi našimi pacienti, ki najredkeje iščejo našo pomoč, ker ne utegnejo misliti na svoje zdravje in tihe klice svojega telesa in duše preslišijo,« še pove prof. dr. Marjan Bilban.

 

A Menedžerski pregled naj bi opravili glede na obremenitev vsaki dve do tri leta.

B Priporoča se moškim in ženskam na vodilnih položajih, starim med 30 in 55 let.

C Na preventivnem pregledu potrdimo zdravje ali pravočasno odkrijemo nevarnost.