Z vami smo že od leta 2005...

Leta prinesejo tudi spremembo vida

Sporočila iz okolja v skoraj 70 % zaznamo z očmi, zato naše oči bolj kot katerokoli drugo čutilo odločajo o kakovosti življenja in sposobnosti sporazumevanja. Okvara vida – slabovidnost – je prisotna pri več kot polovici mladih ljudi (najpogosteje kratkovidnost), medtem ko se s staranjem pojavijo resnejše očesne bolezni.

Med tri najpogostejša starostna degenerativna očesna obolenja štejemo starostno degeneracijo rumene pege, starostno motnjo očesne leče ali sivo mreno in diabetično retinopatijo.

Avtorica: Teja Potočnik

Starostna degeneracija rumene pege

Starostna degeneracija rumene pege ali makule se najpogosteje pojavi po 60. letu starosti. Tovrstna degenerativna sprememba mrežnice lahko povzroči hujše motnje centralnega vida. S staranjem v centralnem delu mrežnice, ki ga imenujemo rumena pega, nastajajo spremembe, ki lahko trajno okvarijo fotoreceptorje v tem predelu. Zaradi okvare fotoreceptorjev, ki zaznavajo svetlobo, pride do okvare. Okvari se vid v centralnem delu vidnega polja, pogosto ostane ohranjen le zunanji del vidnega polja. Bolezen prizadene obe očesi, vendar največkrat ne v enaki meri istočasno. Znak obolenja je izkrivljena slika, padec vidne ostrine, sčasoma oboleli vidi samo temno liso v centru. Zato težko bere, ne more voziti, težko razpoznava obraze ...

Starostna motnja očesne leče ali siva mrena

Vzroki za nastanek sive mrene (katarakte) so lahko prirojena napaka, okvare zaradi sevanja (blisk, infrardeči žarki, radioaktivni žarki), poškodbe oči, bolezni, kot sta diabetes in tetanus. Najpogostejši vzrok za sivo mreno pa so naravni procesi staranja očesne leče. Siva mrena pomeni strukturne spremembe v leči, ko postane naravna očesna leča motna. Starostna siva mrena se pojavi okoli 60. leta in s tovrstno motnjo se danes srečuje več kot 20 % 70- do 75- letnikov in več kot 40 % ljudi, starih več kot 75 let. Leča mora prepuščati svetlobo na mrežnico in zato mora biti presojna. Zgrajena je iz vode in topnih beljakovinskih snovi, ki so v primerjavi z drugimi telesnimi beljakovinami zelo stabilne in dolgožive. Zaradi svetlobe in kisika pa se njihova kemična zgradba z leti spremeni – v vodi raztopljene beljakovine postanejo netopne, kristalizirajo in povzročijo motnjavo leče. To vrstne spremembe v leči se pojavijo z leti pri vsakem človeku, vendar ni nujno, da so tako izrazite, da bistveno vplivajo na vid. Bolnik s sivo mreno vidi megleno, neostro in svetloba ga moti.

Diabetična retinopatija

Pri bolnikih s sladkorno boleznijo (diabetesom) kroži po krvi preveč sladkorja, kar obremenjuje celoten organizem in vpliva tudi na očesno mrežnico. Visoka koncentracija krvnega sladkorja povzroči, da se stene tankih žil zadebelijo in oslabijo. Spremenjene žile so šibkejše in nagnjene k deformaciji in prepuščanju. V mrežnici nastane oteklina in če je oteklina v centru, v makuli, lahko močno zmanjša vidno ostrino. Male kapilare v očesni mrežnici počijo in prepuščajo kri, te krvavitve pa lahko prizadenejo del vidnega polja in zmanjšajo ostrino vida. Najboljši način za preprečevanje diabetične retinopatije je redno in natančno nadzorovanje ravni sladkorja v krvi, ki vpliva na sladkorno bolezen. Kot pomemben dejavnik tveganja k napredovanju diabetične retinopatije pa je tudi arterijska hipertenzija ali povišan krvni pritisk.Diabetična retinopatija lahko v napredujoči fazi pripelje do resne izgube vida ali celo slepote.

Dejavniki tveganja

Za omenjena obolenja lahko povzamemo, da se pojavijo v starosti, vendar to ne pomeni, da so neogibna usoda, ki z leti izrazito prizadene vsakogar. Poleg starosti in morebitne dedne osnove za neko obolenje obstajajo tudi različni dejavniki tveganja, na katera pa lahko vplivamo s svojim načinom življenja. Mednje štejemo:

‒        stres – bojujte se proti vsakršnemu stresu ter si privoščite počitek;

‒        povečano izpostavljanje svetlobi – z nezavarovanimi očmi ne glejte v bleščeče vire svetlobe in sonce;

‒        prehrana – uživajte naravno pridelano hrano, bogato z vitaminom A in z antioksidanti (vitamina C in E). Zmanjšajte uporabo bele moke, belega sladkorja, porabo živalskih maščob in pretirano uživanje mesa ter kakšen dan preprosto ne jejte, kar pomeni razbremenite organizem snovi, ki jih ne potrebuje;

‒        kajenje zvišuje oksidativni stres (nastajanje prostih radikalov) in porablja veliko vitaminov C in E, poleg tega nikotin oži krvne žile in s tem zavira dotok krvi v oči, s čimer predstavlja dodatno obremenitev za oči;

‒        alkohol, kot tudi uspavalna sredstva in razne »droge«, lahko poslabšajo vid.

Kaj pa daljnovidnost in kratkovidnost?

Oko neprestano uravnava količino svetlobe, ki prihaja vanj, se prilagaja bližnjim in oddaljenim predmetom ter pošilja podobe v možgane. Na predmet se osredotoči tako z roženico kot z očesno lečo; obe lomita svetlobne žarke in jih tako usmerita na mrežnico. Oster vid je zagotovljen, če se lomljeni žarki zberejo natančno na mrežnici. Če je očesno zrklo predolgo, se svetlobni žarki z opazovanega predmeta skozi roženico in lečo zberejo pred mrežnico in tako stanje imenujemo kratkovidnost, kadar pa je zrklo prekratko, se žarki navidezno zberejo za mrežnico in to stanje imenujemo daljnovidnost. Kdor dobro vidi vse, kar je na razdalji približno petih metrov, bolj oddaljene predmete pa zazna kot nejasne in zabrisane, je kratkoviden. Kdor pa dobro vidi oddaljene predmete in ima težave pri branju, je daljnoviden. Daljnovidnost v poznejših letih sodi med običajne pojave, ki spremljajo obrabo in staranje človeškega telesa. Po 40. letu očesni leči otrdita in postaneta manj prožni. Tako se »bližinska točka« – najkrajša razdalja, na katero se more oko prilagoditi, čedalje bolj odmika in gledanje na blizu, še posebej branje, postaja vse težje. Po 65. letu, ko ni več akomodacije – to je sposobnosti očesa, da spreminja ukrivljenost očesne leče in s tem omogoča, da se na različnih razdaljah vidi predmete jasno –, je bližinska točka v neskončnosti in ta pojav imenujemo starostna daljnovidnost.

O stanju obolelosti oči v starejši dobi pri nas in priporočilih, kako te obolelosti omiliti, smo povprašali izr. prof. dr. Polono Jaki Merkjavić, dr. med., specialistko oftalmologije na Očesni kliniki, UKC Ljubljana.

»Treba je ločiti med vzroki, ki pomenijo poslabšanje vida, in vzroki, ki pomenijo funkcionalno slepoto. Vzrok funkcionalne slepote je starostna okvara rumene pege (makule), ki se pojavlja pri starejših od 55. let. Pogostnost pojava starostne okvare makule v Sloveniji je primerljiva s stanjem v drugih razvitih državah. Pogostejša oblika napredovalne okvare rumene pege je atrofična in zanjo še nimamo učinkovitega zdravljenja. Za neovaskularno obliko napredovane okvare rumene pege pa zdravljenje imamo, to so biološka zdravila zaviralci VEGF. V zadnjih dvanajstih letih, odkar poznamo to zdravljenje in ga izvajamo, se je kakovost življenja starejših, ki imajo neovaskularno obliko starostne degeneracije makule, zaradi zdravljenja zelo izboljšala. Pri 90 % ugotovljene neovaskularne oblike lahko upočasnimo napredovanje slabšanja vida, če jo odkrijemo dovolj zgodaj in začnemo zdraviti z omenjenimi zdravili. Siva mrena (katarakta) je sicer pogostejši vzrok slabovidnosti pri starejših, vendar jo lahko operiramo. Operacija sive mrene je ambulantni poseg, pri katerem se zamenja motna lečka in vid je po posegu bistveno boljši. Diabetična retinopatija pa se pogosteje pojavi že pri delovno aktivni populaciji, ne le pri starejših. Tukaj lahko veliko naredimo s preventivo, in sicer, da sladkorno bolezen čim bolj nadzorujemo, da dobro uravnavamo nivo sladkorja v krvi in ostale srčno-žilne dejavnike tveganja. Za starostno degeneracijo makule ne poznamo primarne preventive, saj sta najpomembnejša dejavnika tveganja starost in genetska nagnjenost. Tudi za starostno sivo mreno nimamo poznane preventive. Na razvoj diabetične retinopatije pa lahko veliko vplivamo z dobrim nadzorom sladkorne bolezni. V vseh primerih vplivamo na zdravje naših oči z zdravim načinom življenja, veliko gibanja, svežo uravnoteženo prehrano, kontrolo krvnega pritiska in maščob v krvi.«

 

A Staranje povzroča resnejša očesna obolenja.

B Izognimo se dejavnikom tveganja zanje.

C Z zdravim načinom življenja poskrbimo za zdravje oči.