Z vami smo že od leta 2005...

Bzzz, ki lahko zmoti naš pomladni mir

Pomlad je letni čas, poln živobarvnih cvetlic in izletov v naravo, toplih letnih žarkov, ki nas vabijo, da topla oblačila počasi odložimo v omaro in pokažemo nekaj več kože. Je pa tudi letni čas, ko na plano pokukajo žuželke, ki nam lahko pošteno zagrenijo naše izlete v naravo. Najsi bodo čebele, ki letajo s cveta na cvet, ali pa klopi, ki v travi prežijo na svoje žrtve.

 

Avtorica: Nika Arsovski

Ose in sršeni najpogostejši v poletnih mesecih, čebele lahko tudi skozi celo leto

Če se želimo izogniti nevšečnostim, je prav, da se v spomladanskih mesecih izogibamo čebelam, osam in sršenom, ki pičijo predvsem v samoobrambi. Njihovi piki običajno niso nevarni, na mestu se pojavijo srbečica, rdečica in oteklina. Želo odstranimo, prizadeti del pa speremo pod tekočo vodo z milom, nato ga osušimo in ohladimo z ledom, vendar tega ne postavimo neposredno na kožo. Prav posebno previdnost priporočamo vsem, ki so na pike teh žuželk alergični. Medtem ko so osji in sršenji piki najpogostejši v poletnih dneh, so čebele prisotne skoraj skozi celo leto, tudi v toplejših zimskih mesecih. Do alergije privede reakcija med strupom žuželke in proti strupu usmerjenimi protitelesi. Ob prvem piku ljudje, ki so za to dovzetnejši, v telesu tvorijo specifična protitelesa, ki se vežejo na celice imunskega sistema, imenovane mastociti, ob naslednjem piku pa se strup veže na protitelesa, kar povzroči sproščanje mediatorjev iz mastocitov. Ti privedejo do alergijskih pojavov, lokalnih ali sistemskih. V primeru prvih na mestu nastane večja srbeča oteklina, koža pordi. Ob sistemskih preobčutljivostnih reakcijah se pojavi prizadetost kože in podkožja, kot so srbenje, koprivnica, oteklina in rdečina. V primeru težjih reakcij občutimo oteženo dihanje, piskanje v prsih, pospešen srčni utrip, omotico, izgubo zavesti, morda celo anafilaktični šok. Če preobčutljivostne reakcije še nismo doživeli, s hladnimi obkladki ali antihistaminiki stanje nekoliko omilimo, zaradi prenosa strupa pa odstranimo tudi želo. Če smo reakcijo že doživeli, v trenutku poiščimo set za samopomoč, ki ga je treba imeti vedno pri roki, ter zaužijmo vsa potrebna zdravila. V primeru nadaljnjih zapletov poiščimo medicinsko pomoč. Prav zaradi težav, ki lahko nastanejo, se je dobro izogibati situacijam, ki privedejo do pikov, torej nabiranju cvetja in odpadlega sadja. Žuželke privabljata tudi človeški pot in sladke pijače, zato se ob zadrževanju na zraku primerno oblecimo ter se izogibajmo parfumom, dišečim kremam.

Mreže, zaščitna oblačila, repelenti in zdravila

Komarji na našem območju v večini niso nevarni, kljub temu pa na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje vsakoletno zabeležijo nekaj primerov uvožene malarije, ki med odkrivanjem eksotičnih krajev doleti popotnike. Malarija je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije najpogostejša tropska bolezen, ki letno zahteva milijonske žrtve. Med njimi so lahko tudi turisti, ki neprimerno zavarovani obiščejo tropske kraje. Malarija je najpogostejša v vseh državah podsaharske Afrike, nekaterih deželah srednje in južne Amerike, na Bližnjem vzhodu, nekaterih državah južne in JV Azije ter tihomorskih otokih. Vsako leto naj bi bolezen prebolelo nekaj deset tisoč popotnikov, ki se vračajo s potovanj v okuženih območjih. Okužimo se lahko ob piku samice komarja, s čimer se na človeka prenesejo paraziti. Bolezen se lahko pojavi že v sedmih dneh od pika okužene samice, pri nekaterih oblikah pa tudi mesece kasneje. Ob pojavu visoke vročine, ki jo spremljajo mrzlica in potenje pa tudi bolečine v mišicah in sklepih, glavoboli, prebavne težave, kašelj, je potrebno obiskati zdravnika. Da do tovrstnih nevšečnosti ne bi prišlo, se pred potovanjem zavarujmo z ustrezno zaščito. »Na potovanjih v predele, endemične za bolezni, ki jih prenašajo žuželke, se je proti tovrstnim boleznim treba ustrezno zaščititi s cepljenjem in zdravili, kot so antimalariki. Poleg tega je potrebno izogibanje pikom žuželk z zaščitnimi oblačili, vse od pokrival do majic in hlač z dolgimi rokavi. Zaščitimo se tudi z repelentom, ki ga nanesemo na kožo, oblačila, obuvala. Prav nam bo prišla tudi uporaba mrež proti komarjem, ob tem pa se izogibajmo tudi dejavnostim na prostem v času, ko so žuželke najaktivnejše,« pojasnjuje asist. dr. Tereza Rojko, dr. med., specialistka infektologije z Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Pred potovanjem se tako odpravimo na posvet v potovalno ambulanto, kjer nam bodo predpisali ustrezno zaščito v obliki preventivnega jemanja tablet. Tako kot vsako zdravilo imajo sicer tudi antimalariki možne neželene pojave. Ti so odvisni od vrste uporabljenih antimalaričnih zdravil in so na splošno zelo redki. Ljudje sicer v večini ne zaznajo posebnih težav ali pa so te prehodne in spontano izzvenijo še med jemanjem. Težave lahko zajemajo vse od blagih prebavnih težav do težav s spanjem in motnjami razpoloženja, resni neželeni učinki so izjemno redki.

Za prenos borelioze je bistvenega pomena prisesanost klopa

V pomladanskih in poletnih mesecih na nas preži še druga nevarnost, in sicer klopi. Ti prenašajo več obolenj, med katerimi je v Sloveniji najpogostejša lymska borelioza. Razširjena je po vsej državi, povzročajo pa jo bakterije, imenovane borelije, ki se na človeka prenesejo s klopnim ugrizom, tveganje je največje med februarjem in novembrom. »Podatki kažejo, da je z bakterijo Borrelia burgdorferi sensu lato v Sloveniji okuženih kar do 40 % klopov, vendar ocenjujejo, da do prenosa bolezni na človeka v primeru vboda klopa pride v le majhnem deležu primerov (okoli 1 %). Za prenos okužbe je pomemben predvsem čas prisesanosti klopa. Okužba z virusom klopnega meningoencefalitisa je bistveno redkejša kot lymska borelioza, ocenjujejo, da je prekuženih okoli 0,5 % klopov. V nasprotju z lymsko boreliozo, proti kateri ni cepiva, se proti okužbi z virusom klopnega meningoencefalitisa lahko učinkovito zaščitimo s cepivom,« pojasnjuje sogovornica. K povečani populaciji klopov še dodatno prispevajo blage zime in vlažne pomladi. V prvi fazi borelioze, ki se običajno pojavi od tri do 32 dni po okužbi, so značilne spremembe na koži, neboleče rdečine. Ta se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko kolobarja. Druga in tretja faza se lahko pojavita šele mesece ali leta po okužbi, v tem času pa se pokažejo znaki prizadetosti kože, srca, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca. Letno tako v Sloveniji zabeležimo več kot 6000 novih primerov, zato smo po meritvah med najbolj ogroženimi populacijami v svetu. Pomembno je, da znake opazimo kar se da zgodaj, najučinkovitejše je prav zdravljenje v prvi fazi bolezni. Tveganje okužbe sicer lahko zmanjšamo s preventivnimi ukrepi in primerno zaščito. Pokrijmo kožo z dolgimi oblačili in se zavarujmo z repelenti, po vrnitvi pa preglejmo telo in čim prej odstranimo prisesane klope.

Veliko časa preživite v naravi?

Klopni meningocefalitis se najpogosteje pojavlja od konca maja do oktobra, letno pa na NIJZ beležijo 100–400 okuženih primerov. Izpostavljenost okužbi je največja med tistimi, ki se pogosto zadržujejo na prostem, tako zaradi gibanja kot narave poklica. KME je resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Bolezen poteka v dveh fazah, prva se začne približno teden dni po obodu, ko virus vstopi v krvni obtok. Simptomi so podobni gripi, vse od slabega počutja, bolečin v mišicah, povišane telesne temperature in glavobola. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki se začne, ko virus preide skozi krvno možgansko pregrado v možgane. Prepoznamo jo po visoki telesni temperaturi, močnih glavobolih, slabosti, bruhanju, otrdelosti vratu, motnjah zavesti, tresenju rok in jezika. Možna je celo ohromitev dihalnih mišic. Bolezen lahko pusti tudi trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju. Slovenija se zaradi visoke prisotnosti KME uvršča v sam vrh evropskih držav, stanje pa je tudi odraz nizke precepljenosti. Cepljenje poteka v treh odmerkih, nato pa se ga obnavlja s poživitvenimi odmerki, zanj se lahko odločite na vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo in pri izbranih zdravnikih.

 

Okužbe po piku komarja v Sloveniji so izredno redke, pred leti pa je bil opisan manjši izbruh okužb z virusom čikungunja, ki ga prenaša tigrasti komar, v bližnji Italiji (okolica Ravenne). V Sloveniji je bil potrjen en sam primer okužbe z virusom Zahodnega Nila, ki ga prenaša komar vrste Culex, medtem ko je bilo v sosednjih državah (Hrvaška, Italija, Madžarska) opisanih več tovrstnih okužb.

 

ABC

A Številne žuželke privabljajo človeški pot, sladke pijače, parfumi in dišeče kreme.

B Pred potovanji se prepričajmo o cepljenjih, ki so za državo potrebna, in o potrebnosti antimalarikov.

C V Sloveniji je z bakterijo Borrelia burgdorferi sensu lato okuženih kar do 40 % klopov.