Z vami smo že od leta 2005...

Alergija in spomladanska utrujenost

Kaj kmalu bo tu pomlad in spet bomo večkrat slišali o spomladanski utrujenosti, v večji meri pa se bodo začele tudi alergije, katerih obseg in pogostost se bosta s cvetenjem rastlin seveda še krepila. Kakšne tegobe prinaša ta prehod v novi letni čas? Bo to spet tista neljuba pomlad? Kako čim bolje in lažje prebroditi to obdobje?

Se lahko nanj pripravimo? Morda letos v zimskem obdobju niste ravnali preventivno, zato poskrbite, da bo prihodnjič drugače.

Avtorica: Katja Štucin

Pozimi se v našem telesu na več nivojih odvijajo zelo drugačni procesi, kot ko se dan začne daljšati in postane svetleje. Po besedah Ane Švigelj, dr. med., spec. druž. med., dogajanja do neke mere vodijo hormoni, pozimi prevladujejo drugi hormoni kot spomladi. »Zaradi pomanjkanja svetlobe se pozimi izčrpajo zaloge serotonina, ´hormona sreče´ in prevladuje melatonin, ´spalni hormon´. Daljšanje dneva prinese več svetlobe in zato se sinteza serotonina spomladi pospeši, razmerje med serotoninom in melatoninom se začne obračati. Poveča se tudi tvorba endorfinov, ki sicer povzročajo ugodje, in spolnih hormonov, estrogena in testosterona, ki med drugim povečajo željo po spolnosti. Skratka tudi v našem telesu se začne dogajati ´pomlad´ kot nekakšno ´prebujanje življenja´. To je sicer lepo, je pa tudi sprememba, zato telo potrebuje svoj čas, da se nanjo prilagodi. Dokler pa se ne vzpostavi novo ravnovesje hormonov, to občutimo kot breme, povečano utrujenost. Spremembe se zgodijo tudi denimo na področju izrabe energije. Pozimi je naša presnova drugače naravnana kot spomladi. Ker moramo ohranjati stalno telesno temperaturo, nam bolj diši močnejša hrana z več maščobami in ogljikovimi hidrati. Če se poleg tega še manj gibamo in jemo hrano, revno z vitamini in minerali, imamo več možnosti, da nas doleti spomladanska utrujenost. Spomladi pa se nam presnova pospeši, telo porablja več energije in tudi to seveda lahko pripomore k občutku utrujenosti.« Spomladanska utrujenost je torej možno stanje organizma in nikakor ni le izgovor. Najpogosteje se izraža kot izčrpanost, zaspanost, brezvoljnost, skratka pomanjkanje energije, pa tudi kot sprememba razpoloženja: nemir, razdražljivost, pri nekaterih lahko kot večja občutljivost na vremenske spremembe, omotičnost, glavobol, bolečine v sklepih, itd. Po navadi traja od dva do tri tedne, in sicer v časovnem obdobju od sredine marca do sredine aprila.

Pomlad prinese tudi nekatere alergene

V pomladanskih mesecih torej pride ne samo do hormonskih sprememb v telesu, ampak tudi do razcveta narave, ki pa ne prinaša samo veselja ter nekoliko toplejših sončnih žarkov, ki smo jih tako željni, ampak lahko dodatne tegobe. Mnoge ob misli na razcvet narave oziroma posledično cvetni prah kar zmrazi. Prva misel so alergije in z njimi težave, kot so kihanje, kašljanje, rdeče, otečene ter solzne oči, rdeča in srbeča koža …Ste opazili večjo razširjenost alergij ali če se vprašate drugače, poznate vedno več ljudi, ki se soočajo z njimi? Še več, alergije grenijo tudi vaše življenje? Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so alergijske bolezni dejansko v sodobnem svetu vse pogostejše, povezane so namreč s spremembami življenjskega sloga in okolja. »Na težo in pogostost pojavljanja alergijskega obolenja vplivajo številni dejavniki, kot so podnebne spremembe, urbanizacija, onesnaženost zraka, spremenjena izpostavljenost alergenom, uničenje naravne flore, razširjanje tujerodnih vrst rastlin in tudi drugi dejavniki.« Seveda na pogostnost pojavljanja alergij med drugim vplivajo še starost, spol in zelo pomembno – genetski dejavniki. Kot še izpostavljajo v omenjenem inštitutu, naj bi imelo v Evropi 35 % populacije vsaj občasno simptome alergijskih bolezni. V preteklih letih se je povečevala predvsem pojavnost astme in alergijskega rinitisa, novejše raziskave pa so potrdile povečanje prehranskih alergij.

Si lahko pomagamo?

V primeru, da poznate vzroke svojih težav, se boste lažje soočili z njimi. Če imate sezonsko alergijo, se izogibajte alergenom v največji možni meri. Spremljajte informacije o pojavnosti pelodov. Prav tako se v primeru znane preobčutljivosti za hrano, zdravila, mačjo dlako … tem izogibajte oziroma odstranite pršice in prah v stanovanju, če je to težava. Preventiva je zagotovo veliko boljša kot kurativa. Telo je že tako ali tako dovolj obremenjeno s strupi iz okolja, zato moramo konstantno težiti k temu, da jih vanj ne vnašamo še več. Sami res lahko veliko naredimo tudi, da čim hitreje premagamo spomladansko utrujenost. Zelo pomagaredna telesna dejavnost, še najbolje na svežem zraku. Začnemo seveda postopoma, s sprehodi po ravnem, najmanj 30 minut vsaj trikrat tedensko, potem se priporoča stopnjevanje hitrosti hoje ter nagiba terena. Ob tem nikakor ne sme umanjkati kakovosten ter zadosten spanec, zdravo prehranjevanje z dovolj vitamini, minerali ter beljakovinami in pitje ravno prave količine tekočine, se pravi vode, nesladkanih čajev … Kar pa je še posebej pomembno, je, da živimo tako, da se bomo čutili čim bolj izpolnjeni. Če bomo zadovoljni sami s sabo in s svojim načinom življenja, nam bo veliko bolje. Potrudimo se zadovoljiti svoje duševne in duhovne potrebe. Bodimo pozorni in se poslušajmo, tudi telo je namreč zelo zgovorno. Torej, v prvi vrsti poskrbimo, da naše življenje ne bo preveč stresno, saj lahko ravno negativni stres vpliva na delovanje imunskega sistema. Slednje je povezano tudi z alergijami. Kot izpostavljajo na Kliniki Golnik, alergija pravzaprav nastane zaradi napake imunskega sistema. »Imunski sistem se je v evoluciji razvil zato, da nas brani pred škodljivostmi iz okolja. Sestavlja ga zapleten preplet obrambnih mehanizmov; od fizičnih pregrad, kot so recimo koža in sluznice, do obrambnih celic, ki bodisi izločajo protitelesa bodisi so sposobna pojesti tujo snov ali škodljivca (npr. virus ali bakterijo). Posledica obrambe pred škodljivci je vnetje, ki škodljivca obvlada in odstrani. Da nas imunski sistem lahko brani, mora znati ločiti lastno od tujega in škodljivo od neškodljivega. Pomembna značilnost imunskega odziva je imunski spomin. Ko se ta prvič sreča z določeno vrsto tujka, potrebuje več časa, da vzpostavi odziv. Ob naslednjem srečanju je reakcija veliko hitrejša in intenzivnejša.«

 

A Spomladanska utrujenost se najpogosteje izraža kot pomanjkanje energije in sprememba razpoloženja, spomladanske alergije pa prinašajo kihanje, kašljanje, rdeče, otečene ter solzne oči, rdečo in srbečo kožo …

B Telo potrebuje svoj čas, da se prilagodi spremembam, ki jih prinese novi letni čas.

C Alergija nastane zaradi napake imunskega sistema.