Z vami smo že od leta 2005...

Ortoreksija nervoza – obsedenost z zdravo prehrano

Ortoreksijo je leta 1997 definiral dr. Bratman in je zloženka grških besed ´orthos´, ki pomeni pravilen, in ´orexis´, ki pomeni apetit. Najnovejši ameriški diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj (DSM 5) ortoreksijo uvršča v skupino motenj hranjenja, ki so podobne anoreksiji.

Oseba z ortoreksijo poskuša z obsesivnim zdravim prehranjevanjem prevzeti nadzor nad svojim življenjem, za katerega čuti, da ji iz različnih razlogov »uhaja iz rok«.

Avtorica: Vesna Vilčnik

Pri ortoreksiji nervozi gre za motnjo hranjenja, ki se pojavi v obdobju med adolescenco in srednjim odraslim obdobjem, v starosti med 18. in 35. letom. Število obolelih iz leta v leto narašča. »Osebe z ortoreksijo so imele pogosto že v obdobju mladostništva določene subklinične oblike drugih oblik motenj hranjenja. Morda so bili vitki, niso veliko jedli, veliko so se ukvarjali s športom,« razloži asist. dr. Karin Sernec, dr. med., iz Enote za zdravljenje motenj hranjenja v Centru za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.

Ko ves čas razmišljamo o zdravi prehrani

»Orotreksija je obsedenost z zdravo, biološko, neoporečno prehrano. To je 24-urna preokupacija. Osebe z ortoreksijo se ves čas ukvarjajo z mislijo na to, kaj smejo pojesti in kaj ne, kakšne snovi in dodatki so v živilih in podobno. Prav je, da se zdravo prehranjujemo in s tem ni nič narobe, ko pa začnemo življenjski ritem podrejati načinu prehrane, je to zanesljiv znak za alarm. Osebam, ki so zasvojene z zdravo hrano, lahko vzame že načrtovanje jedilnika za naslednji dan celo po več ur. Ob hrani se lahko popolnoma sprostijo le, če so prepričane, da jedo neoporečno pridelane plodove. Način prehranjevanja začne slej kot prej vplivati tudi na odnose z bližnjimi in motnji hranjenja se pridružijo še druge motnje, na primer anksioznost ali depresija. Meja med zdravim in bolezenskim prehranjevanjem je torej stanje obsedenost, obsedenost pa je vse, kar moti ustrezno psihosocialno funkcioniranje,« natančno opiše dr. Karin Sernec in opozori še na eno motnjo hranjenja, ki je danes v porastu – bigoreksijo. Ta je pogostejša med mlajšimi fanti, ki so obsedeni z mišičasto podobo svojega telesa.

Kaj je zdrava in uravnotežena prehrana?

Nutricionistka asist. dr. Urška Bukovnik z Inštituta za šport pravi, da zdrava in uravnotežena prehrana temelji na telesu primerni količini in raznovrstnosti vnosa makro- in mikrohranil. »Naš življenjski slog, obseg in intenziteta tedenskih telesnih dejavnosti ter potrebe telesa za normalno funkcioniranje zahtevajo za vsakega posameznika drugačno kombinacijo vnosa energije in hranil. Zato so splošne smernice o zdravi prehrani zgolj osnova, individualno sestavljeni jedilniki, prilagojeni potrebam telesa, pa končni cilj. Kljub vsemu velja, da smo najbližje smernicam o zdravi prehrani, če bomo izbrali vrste hrane, ki ustrezajo režimu mediteranskega prehranjevanja. V jedilnik torej vključimo sveže sadje, zelenjavo, kombinacijo kakovostnih in raznolikih beljakovin živalskega in rastlinskega izvora s poudarkom na uživanju svežih rib, polnovredne žitarice in esencialne, večnasičene maščobe iz rastlinskih virov.« Na vprašanje, ali se je že srečala z osebami, ki so kazale znake ortoreksije, odgovori pritrdilno. »Kadar menim, da gre pri posamezniku, ki se je obrnil name po nasvet glede zdrave prehrane, za katero od motenj hranjenja, ga takoj napotim k strokovnjaku za motnje hranjenja.«

Začne se z občutkom, da smo storili zase nekaj koristnega

Motnja se razvija postopoma, začne pa se z na videz povsem neškodljivim občutkom, da smo zase storili nekaj koristnega. »Vse motnje hranjenja imajo dve fazi bolezni. Prva faza so tako imenovani medeni tedni, ko se človek počuti bolje in samozavestneje, saj ima občutek, da je zase storil nekaj koristnega. V tej fazi je bolezenski dobiček večji kot škoda, zato osebe v tej fazi pogosto skušajo tudi druge prepričati, naj se prehranjujejo enako. Ta faza lahko traja tudi več let, preden nastopi nova faza, v kateri je bolezenska škoda večja od bolezenske koristi.

V tej fazi zaradi odrekanja hrane pri večini pride do podhranjenosti, vzporedno pa poteka tudi proces socialne izolacije. V tej fazi začne človek izgubljati socialne stike, partnerstva postanejo nefunkcionalna ali se prekinejo, ljudje začnejo opažati resnejše težave z zdravjem. Postopoma začnejo pešati vsi organski sistemi in na tej točki ljudje običajno poiščejo pomoč,« razloži dr. Karin Sernec.

Po pomoč na Center za mentalno zdravje

Edina enota za zdravljenje starejših mladostnikov in odraslih oseb z motnjami hranjenja je pri nas na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani, na Centru za mentalno zdravje, otroke in mlajše mladostnike pa obravnavajo na pedopsihiatričnih oddelkih Pediatrične klinike v Ljubljani in UKC Maribor. Pot do tja je od človeka do človeka drugačna. Mlajši se običajno najprej obrnejo na pediatra in kasneje pedopsihiatra, starejši pa na svojega osebnega zdravnika ali kliničnega psihologa. »Če ni napredka med ambulantno obravnavo, pridejo po približno šestih mesecih na zdravljenje k nam. V prvih fazah zdravljenja je pomemben kognitivno vedenjski pristop, ki rešuje predvsem simptome bolezni, v drugi fazi pa analitsko dinamska psihoterapija, kjer pacient s pomočjo terapevta išče globlje vzroke, ki so ga pripeljali do motenj hranjenja. Cilj terapije je, da človek sčasoma spremeni emocionalni odziv na vzroke,« razloži dr. Karin Sernec in doda, da je osebam z ortoreksijo skupno, da imajo nizko samopodobo in nizko samospoštovanje. »Običajno so te osebe storilnostno naravnane in perfekcionistične, ki zaradi globoke čustvene stiske in določenih travmatskih dogodkov iz preteklosti razvijejo to obliko motnje hranjenja.«

Je med osebami z ortoreksijo več veganov?

»Ker gre za precej novo motnjo hranjenja, uradnih rezultatov raziskav na to temo še ni. Vmesni rezultati študije pa kažejo, da je veganstvo lahko dejavnik tveganja v prehod naprej v ortoreksijo,« razloži dr. Karin Sernec in poudari, da veganstvo z ustrezno samopodobo in ustreznim samospoštovanjem samo po sebi ni problem. Pomembno pa se je zavedati, da živalskih beljakovin ni mogoče v celoti in kakovostno nadomestiti izključno z rastlinskimi. »Nobene vrste hrane ne moremo v celoti nadomestiti z drugo. Govorimo le o najboljših približkih. Vsaka vrsta hrane ima svojevrstno sestavo hranil. To velja tudi za hranilno vrednost in aminokislinsko sestavo beljakovin živalskega in rastlinskega izvora,« pove dr. Urška Bukovnik.

Previdnostni ukrepi pri veganski prehrani

Vegani morajo biti pozorni na priporočen dnevni vnos beljakovin in uživanje prehranskih dopolnil. »Priporočen dnevni vnos beljakovin za odraslega človeka je 0,8 g na kilogram telesne mase, kar naj bi predstavljalo 10 do 15 odstotkov skupnega dnevnega energijskega vnosa. V odvisnosti od intenzivnosti in obsega telesne dejavnosti ter odstotka mišične mase v telesu pa dnevne zahteve po beljakovinah lahko narastejo na 1,2 do 1,9 g na kilogram telesne mase. Kako hranila iz hrane, ki je ne uživamo, vsaj približno nadomestiti z drugimi vrstami hrane, zahteva dobro znanje in pozornost pri načrtovanju dnevne prehrane. Vegani morajo nameniti posebno pozornost tudi vnosu maščobnih kislin omega-3, vitaminov B12 in D ter mineralov: kalcij, železo, cink,« še pove dr. Urška Bukovnik.

Ortoreksijo uspešno zdravimo

Zdravljenje je uspešno, pomembno je, da je človek motiviran. Statistika kaže, da se četrtina oseb z ortoreksijo pozdravi sama, četrtina ambulantno, četrtina v bolnišnici, četrtina pa nikoli. »Proces zdravljenja traja od štiri do šest let. Žal je zdravljenje pri nas na psihiatrični kliniki pogosto še vedno tabu, bolnikov pa se pogosto drži stigma. Kljub temu ozdravljeni pacienti pogosto rečejo, da so veseli, da so imeli to bolezen. Zaradi bolezni so globlje spoznali svoja čutenja in sedaj živijo veliko bolj v stiku sami s sabo. Zaradi večjega stresa v službi ali na kakšnem drugem področju življenja morda kak dan nekoliko manj ali bolj zdravo jedo, vendar se tega zavedajo, so do tega kritični in znajo to tudi ustaviti. Pogosto so v takih trenutkih bolj zaskrbljeni njihovi najbližji, ampak ozdravljeni osebi je potrebno tudi zaupati,« prijazno svetuje dr. Karin Sernec.

 

A Orotoreksija je 24-urna obsedenost z zdravo, biološko, neoporečno hrano.

B Orotoreksiji se pogosto pridružijo še druge motnje, npr. anksioznost in depresija.

C Posledica ortoreksije je postopno odpovedovanje vseh organskih sistemov.