Z vami smo že od leta 2005...

Panični napad ‒ kaj storiti?

Nekdo lahko doživi panični napad le enkrat v življenju, ko doživi neko stresno situacijo, spet drugim pa se pojavljajo pogosteje. Prav tako se lahko na eni strani pripeti zdravi osebi, na drugi pa kot posledica depresije, panične motnje, fobije …

Za lažje razumevanje paničnih napadov smo nekaj vprašanj zastavili vodji enote za krizne intervencije Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana in profesorici na Medicinski fakulteti v Ljubljani doc. dr. Brigiti Novak Šarotar, dr. med., specialistki psihiatrije.

 

Avtorica: Katja Štucin

Kaj je panični napad?

Tesnoba, anksioznost je pogosto čustvo, ki ga poznamo vsi ljudje. Ob stresnem dogodku je povsem običajno, da smo tesnobni, zaskrbljeni, ker smo usmerjeni na nevarnost in se telo aktivira za boj ali beg. Torej ima tesnoba predvsem varovalno vlogo. Kadar pa se tesnoba izraža pogosto in močno, tudi takrat, ko se ne nahajamo v ogrožajoči situaciji, kot je to pri anksioznih motnjah, med katere spada tudi panična motnja, postane tesnoba moteča in obremenjujoča. Tako lahko močno ovira običajno človekovo udejstvovanje in slabša kakovost njegovega življenja.

Kako se panični napad izrazi?

Pri paničnem napadu se tesnoba stopnjuje, človek zaradi vegetativnega vzburjenja čuti vrsto simptomov, kot so razbijanje srca, pospešen pulz, potenje, tresavico, ima občutek kratke sape in dušenja, lahko se pojavi bolečina v prsih, trebuhu, občutek slabosti, vrtoglavica in omotičnost, občutek mraza ali vročine ter mravljinčenje po koži. Človeka najbolj ohromi strah pred smrtjo, strah pred izgubo nadzora nad samim seboj ter strah pred tem, da bo izgubil zdrav razum.

Koliko časa pa navadno trajajo panični napadi?

Panični napad nastane nenadoma, se docela razvije v nekaj minutah, prizadetega obvladuje močan strah in cela vrsta telesnih občutkov, nato pa v nekaj minutah do pol ure postopoma mine. Panični napadi so lahko redki, lahko pa se pojavljajo tudi večkrat dnevno.

V uvodu izpostavljene različne situacije pričajo o različnih vzrokih za panični napad. Kakšni so lahko?

Panični napad je lahko povezan z različnimi okoliščinami. Zelo pogosto je to preobremenitev v službenem ali domačem okolju, pomanjkanje spanja, zastrupitev in zloraba psihoaktivnih snovi. Lahko se pojavlja tudi v okviru različnih telesnih bolezni ali ob zdravljenju z različnimi zdravili. Panični napad letno doživi od 30 do 40 % ljudi, vendar se pri večini ljudi panična motnja ne razvije.

Kdaj obstaja bojazen, da se panični napad prelevi v panično motnjo?

Panično motnjo označujejo ponavljajoči se in nepričakovani napadi panike, ki niso vezani na kako določeno situacijo in v okoliščinah, ki same po sebi niso nevarne. O panični motnji govorimo, kadar ima bolnik v enem mesecu več paničnih napadov. V času med napadi bolnik nima težav, pogosto pa je prisotna anticipativna anksioznost – to je strah pred naslednjim napadom. Pozornost je pogosto selektivno usmerjena na določene telesne odzive, pretirano tesnobo pa izzove napačna razlaga posameznega slučajnega telesnega ali duševnega simptoma, ki pa sam po sebi ni nevaren. Bolnik se ustraši misli, da bo umrl zaradi zadušitve, da ga bo kap, da bo izgubil zdrav razum, da bo znorel ali izgubil kontrolo nad svojim vedenjem. Te misli bolnika še dodatno prestrašijo in povečajo tesnobo. Bolnika spremljajo občutki grozeče nevarnosti in čuti potrebo po umiku iz okoliščin, v katerih je doživel panični napad, kar lahko vodi v neustrezno izogibalno vedenje. Postopoma lahko tako pride do spremembe življenjskih navad, opustitve prijetnih dejavnosti, denimo odhoda na dopust … Panični motnji se pogosto pridruži še agorafobija, za katero je značilen strah pred situacijami ali prostori, iz katerih je odhod otežen ali nemogoč.

So panični napadi oziroma panična motnja ozdravljivi?

Panično motnjo zdravimo z zdravili, s psihoterapijo ali s kombinacijo obojega. Odločamo se glede na klinično sliko in stopnjo prizadetosti posameznega bolnika. Pri odločitvi nas vodi predvsem ocena, v kolikšni meri je prizadeto bolnikovo dnevno udejstvovanje.

Nam lahko nanizate oblike zdravljenja?

Zdravilo prve izbire za zdravljenje panične motnje je antidepresiv, ki omili ali odpravi simptome panične motnje. Najprej zmanjša pogostost in jakost paničnih napadov, zmanjša se tudi tesnoba, ki je vezana na pričakovanje novega napada panike. Redno uživanje antidepresiva ugodno vpliva tudi na morebitne pridružene simptome depresije.

Pri zdravljenju uporabljamo predvsem antidepresive, ki delujejo na serotoninski sistem, pri izbiri zdravila pa upoštevamo neželene učinke in morebitna druga zdravila, ki jih bolnik jemlje. Predvsem na začetku zdravljenja z antidepresivi lahko bolniku predpišemo tudi pomirjevala, ki začnejo delovati takoj in zmanjšajo občutek tesnobe, saj se pričakovani učinek antidepresiva izrazi čez nekaj tednov. Ker pomirjevala povzročajo telesno odvisnost in toleranco, se odsvetuje dolgotrajna uporaba.

Učinkoviti so različni psihoterapevtski pristopi, največkrat pa se uporablja kognitivno-vedenjsko, podporno ali dinamsko usmerjeno psihoterapijo, v pomoč so tudi drugi psihoterapevtski ukrepi, sprostitvene tehnike … Cilj terapije je, da bolnik postopoma prepoznava dejavnike, ki vplivajo na nastanek in izražanje psihičnih simptomov in da razvije spremenjene vedenjske vzorce.

Koliko časa navadno traja zdravljenje?

Mnogokrat so ob tesnobi v ospredju klinične slike telesni simptomi, psihični simptomi pa pogosto ostajajo spregledani. To je razlog, da ljudje pogosteje iščejo pomoč v urgentnih zdravstvenih službah zaradi skrbi pred hudo telesno boleznijo. Pomembna je pravilna in hitra usmeritev do ustreznega strokovnjaka.

Bolnik s panično motnjo naj bi jemal antidepresiv vsaj eno leto oziroma vsaj nekaj mesecev po umiku simptomov. Antidepresivi ne povzročajo odvisnosti, zato je bojazen o tem odveč. Čas vključenosti v psihoterapevtsko obravnavo pa je odvisen od zakonitosti posameznega psihoterapevtskega pristopa.

Tudi principi zdravega načina življenja z vzdrževanjem telesne vzdržljivosti, zmanjševanja stresorjev, zmanjšanje uporabe stimulansov, kot so kofein, nikotin in drugi, ter vzpostavljanje drugačnega načina spoprijemanja s težavami, so lahko v pomoč pri nadaljnjem preprečevanju ponovitve paničnih napadov.

 

A Panični napad letno doživi od 30 do 40 % ljudi, vendar se pri večini ljudi panična motnja ne razvije.

B O panični motnji govorimo, kadar ima bolnik v enem mesecu več paničnih napadov.

C Antidepresivi ne povzročajo odvisnosti, zato je bojazen o tem odveč.