Bolečina v dojkah (strok. mastodinija) je poleg zatrdline in izcedka med najpogostejšimi težavami v dojkah, zaradi katere ženske poiščejo zdravniško pomoč. Težave lahko nastopijo že v puberteti, ko se začne pri deklicah pod vplivom hormonov jajčnika rast in razvoj dojk, kasneje sledi še razvoj mlečne žleze.
Bolečina v dojkah se kaže na različne načine; kot občutek teže v dojkah, občutek polnih in napetih dojk, globoka in topa bolečina, kot pikanje, žarenje, včasih samo kot povečana občutljivost na dotik in tudi kot bolečina, ki omejuje vsakodnevne dejavnosti.
Ksenija Eder, dr. med., spec. druž. med., Odd. za radiologijo s centrom za bolezni dojk, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor
Ciklična bolečina
V glavnem se bolečina v dojki loči na ciklično in neciklično, pri čemer se večina žensk skozi življenje pogosto srečuje s ciklično bolečino, ki je povezana z menstrualnim ciklusom. To pomeni, da znotraj drugega dela menstrualnega ciklusa, po ovulaciji, zaradi povišanja t. i. »ženskih« hormonov estrogena in progesterona pa tudi prolaktina in njihovega vpliva na žlezno tkivo dojke nekaj dni pred menstruacijo nastopi bolečina, ki izzveni v prvih dneh mesečne čišče. Bolečina znotraj posameznega ciklusa ali med njimi ni vedno enako močna.
Ciklična bolečina je značilna za mlajše ženske oz. ženske pred menopavzo. Pogosto je obojestranska, najpogosteje se pojavlja v zgornjem zunanjem delu dojke, kjer je dojka običajno bolj gosta, in se širi v pazduho, lahko tudi v roke. Vzrok za ciklično bolečino so lahko tudi fibrocistične spremembe v dojkah. Ciste so benigne (nenevarne) tvorbe v tkivu dojk, napolnjene s tekočino, ki se pogosto pojavljajo pri ženskah pred menopavzo, v menopavzi pa so redke.
Hormonska terapija (oralna hormonska kontracepcija ali hormonska nadomestna terapija) je lahko predvsem v fazi uvajanja vzrok za ciklično občutljivost dojk, ki po nekajmesečnem jemanju navadno izzveni. V primeru cikličnih bolečin v dojkah zaradi hormonskega nihanja lahko ta zdravila bolečine v dojkah celo umirjajo.
Neciklična bolečina
Neciklična bolečina v dojkah ni povezana z menstrualnim ciklusom, pogosto pa se pojavi po menopavzi. Pogosteje se pojavlja v eni dojki, lahko le v njenem delu in na različnih mestih. Bolečina se lahko širi v pazduho, ramo, roko, vrat, lopatico ali po prsnem košu.
Redko je vzrok za to vrsto bolečine neko bolezensko dogajanje, saj gre v glavnem za benigno naravo težav, rak dojke je razlog le v redkih primerih.
Vzrok za neciklično bolečino v dojkah je lahko tudi jemanje zdravil, kot so diuretiki, antipsihotiki, antihipertenzivi in anabolni steroidi. Pojavlja se lahko tudi pri alkoholni okvari jeter. Bolečina lahko izvira tudi iz same velikosti dojke, zaradi raztegovanja ligamentov v dojkah. V ordinaciji se zaradi bolečin oglasijo tudi ženske s prsnimi vsadki, ki načeloma ne povzročajo bolečine, vzrok zanjo pa so v glavnem pooperativne brazgotine.
Drugi redki vzroki za bolečine v dojki
Včasih bolečino v dojki povzroči tudi vnetje, mastitis, ki je sicer pogosto v času dojenja, lahko pa se pojavi v vseh obdobjih. Znaki mastitisa so poleg bolečine še pordela in topla koža, oteklina dojke, lahko izcedek in vročina ter splošno slabo počutje. Pogosto se zdravi z antibiotiki.
Zaradi bolečin v predelu prsi se v ambulanti za dojke občasno oglasijo tudi moški, v teh primerih gre najpogosteje za ginekomastijo – povečanje žleznega tkiva dojke pri moškem zaradi povišanega ženskega spolnega hormona estrogena, ki je v manjši meri prisoten pri vseh moških.
Vzrok za bolečino v dojki pa je lahko tudi razlog za veselje, saj je znak, da je na poti novo človeško bitje.
Rak dojke običajno ne boli
Po besedah Ksenije Eder mnoge ženske z bolečino v dojki obiščejo ordinacijo v strahu pred najhujšim, torej rakom dojke, vendar se ta strah večinoma izkaže za neupravičenega. Bolečina v dojkah največkrat ni znanilka raka. V veliko primerih je pravzaprav prenesena iz drugih delov telesa, denimo iz bolečih mišic, kosti ali sklepov po poškodbi, zaradi obrabnih sprememb hrbtenice ali ramenskega obroča, vnetja hrustanca med prsnico in rebri, zaradi slabe drže, dvigovanja težkih bremen ipd.
Smiselno je, da se mlade ženske čim prej navadijo samopregledovanja, in sicer okrog desetega dne po prvem dnevu menstruacije. To naj počno redno vsak mesec, da bodo dobro poznale strukturo in spremembe svojih dojk glede na cikel in tako prej opazile morebitne nevarne spremembe.
Pregled pri zdravniku
Še pred obiskom ordinacije Ksenija Eder svetuje, da si dekle ali ženska vodi dnevnik bolečine, v katerem naj si zapisuje, ali bolečino občuti v eni ali obeh dojkah, ali je omejena na eno mesto ali je razpršena, kako močna je, je stalna ali občasna, povezana z nastopom menstruacije ali ne, ali ob bolečini zatipa še kakšno spremembo, ali jemlje kakšna zdravila. V več kot polovici primerov je bolečina edini simptom, lahko pa so prisotne še druge težave, na primer tipna zatrdlina, pordela, topla, pomarančasta ali vdrta koža.
Zdravnik bo pacientko povprašal po morebitnih preteklih poškodbah, operacijah in seveda o boleznih (predvsem raku dojke) v družini.
Pogovoru sledi klinični pregled, kjer zdravnik s tipanjem pregleda obe dojki, pozoren je na morebitne spremembe na koži dojk in bradavic, pretiplje tudi bezgavke v pazduhah in na vratu in preveri, ali je prisoten izcedek iz bradavic.
Kliničnemu pregledu po potrebi sledijo slikovne preiskave, ki se po besedah Ksenije Eder zaradi zaskrbljenosti pacientk (tudi če gre »le« za ciklično bolečino in nimajo obremenjujoče družinske anamneze) opravijo skoraj praviloma. Pri mlajših to pomeni ultrazvok, pri starejših pa praviloma mamografijo, po potrebi dopolnjeno z ultrazvokom. Te preiskave so običajno dovolj, da se izključi rak in se ženska pomiri, ob morebitni patologiji pa jo pošljejo na nadaljnje preiskave v bolnišnico.
Preventiva
Če ženska sodi v ogroženo skupino (ima mamo, sestro ali hčer, zdravljeno zaradi raka dojke, je prvič rodila po 30. letu ali sploh ni rodila, ima benigne spremembe v dojkah, ki večajo nevarnost raka dojk ali je bila že sama zdravljena zaradi raka na eni dojki), je priporočljivo, da prične poleg samopregledovanja in kliničnih pregledov pri ginekologu od 40. leta starosti naprej opravljati tudi preventivne preglede v ambulanti za bolezni dojk na eno do dve leti.
Sicer pa so v Sloveniji ženske v starostni skupini med 50 in 69 let na dve leti vabljene na presejalno mamografijo v sklopu državnega presejalnega programa za raka dojk (Dora).
Posameznice s povišanim tveganjem za raka dojke imajo možnost obravnave v Ambulanti za onkološko genetsko svetovanje, kjer imajo tiste, ki izpolnjujejo kriterije za testiranje, možnost opraviti tudi genetske preiskave. V primeru pozitivne dedne ogroženosti za raka dojke so priporočeni določeni preventivni ukrepi, ob rednem spremljanju tudi možnost preventivne operativne odstranitve dojk z rekonstrukcijo ali brez nje in po končanem rodnem obdobju možnost preventivne kirurške odstranitve jajčnikov in jajcevodov.
Zdravljenje
Če so klinični pregled in slikovne preiskave normalne, se ciklične bolečine pogosto zmanjšajo že kmalu po tem, ko zdravstveno osebje žensko pouči, kaj je vzrok bolečinam. Svetujejo ji zdravo prehrano, dovolj gibanja in izogibanje stresu, nekateri odsvetujejo tudi pitje kave in kajenja, čeprav so mnenja o vplivu teh navad na mastodinijo (boleče dojke) deljena.
Zdravniki svetujejo nošnjo ustreznega modrčka (lepo se obnesejo športni brezšivni), pomagajo tudi hladni ali topli obkladki. Če gre za ciste, se predvsem večje punktira pod kontrolo ultrazvoka. Če se bolečina ne poleže in preseže prag še znosne bolečine pacientke, se za zdravljenje predpiše analgetik paracetamol ali nesteroidno protivnetno zdravilo, lahko tudi kot mazilo.
