Z vami smo že od leta 2005...

Sezonska virusna obolenja

Avtor: Tanja Pihlar

Prehlad in gripa v zimskih mesecih sta kajpada zelo pogosta, vendar se jima lahko s preprostimi ukrepi tudi izognemo. Še zlasti je to pomembno pri ljudeh, pri katerih je povečano tveganje za hujši potek bolezni in zaplete, kot so starejši, bolniki s kroničnimi boleznimi, nosečnice in majhni otroci.

 

 

O zdravljenju virusnih obolenj, možnih zapletih, preprečevanju okužb in cepljenju proti gripi smo se pogovarjali s specialistko družinske medicine Barbaro Mazej Poredoš iz ZDL Vič-Rudnik.

Katera so najpogostejša virusna obolenja v zimskem času?

V zimskih mesecih so najpogostejša virusna obolenja zgornjih dihalnih poti – navadni prehlad, vnetje žrela, manj pogosti sta vnetje obnosnih votlin in vnetje srednjega ušesa. Obolenja spodnjih dihalnih poti, kot sta na primer bronhitis ali pljučnica, se pojavljajo redkeje. Okužbe pogosteje povzročijo virusi, lahko pa tudi bakterije. Med zimskimi virusnimi okužbami velja omeniti tudi gripo.

Kateri so simptomi gripe? Kako naj ločimo, ali smo zboleli za gripo ali pa imamo običajen prehlad?

Pri navadnem prehladu nas boli žrelo, imamo izcedek iz nosu ali zamašen nos in blago povišano telesno temperaturo, ki načeloma ne preseže 38 °C. Občutimo lahko bolečine v mišicah, glavobol in se slabo počutimo. Pojavi se lahko dražeč, suh kašelj. Za gripo je poleg naštetega značilna povišana telesna temperatura nad 38 °C, bolečine v mišicah in sklepih pa so bolj izrazite. Obenem velja poudariti, da na primer pri starejših telesna temperatura ni nujno tako visoka ali pa je celo ni.

Pri katerih skupinah ljudi je večje tveganje za težji potek gripe? Do katerih zapletov lahko pride pri njih? So lahko tudi smrtno nevarni?

V skupino z večjim tveganjem sodijo starejši od 65 let, bolniki s kroničnimi boleznimi dihal, srca, obtočil, jeter, ledvic, s sladkorno boleznijo, nosečnice in mlajši otroci, še posebej dojenčki oziroma mlajši od enega leta. Bolj ogroženi so tudi tisti z oslabljenim imunskim sistemom zaradi jemanja določenih zdravil, kot so npr. bolniki s presajenimi organi.

Najpogostejši zaplet gripe je pljučnica, ki je lahko tudi smrtna. Redki, a zelo nevarni zapleti so tudi vnetje srčne mišice (miokarditis), vnetje možganov (encefalitis), izrazito vnetje mišičnega tkiva (miozitis, rabdomioliza) in odpoved več organov (npr. dihal, ledvic). Ob gripi lahko pride do poslabšanja astme ali srčnega popuščanja. Manj nevarni zapleti so vnetje obnosnih votlih ali vnetje srednjega ušesa.

Kdaj naj obiščemo zdravnika?

Zdravnika je priporočljivo obiskati, če simptomi prehlada ne izzvenijo najkasneje v sedmih dneh, kadar sumimo na zaplete ali pa gre za osebe s povečanim tveganjem za težji potek oziroma zaplete, ki sem jih prej omenila. Pri vnetju obnosnih votlin imamo lahko zamašen nos, obarvan izcedek iz nosu, bolečine v predelu obraza. Ob vnetju srednjega ušesa se praviloma pojavijo slabši sluh in bolečine v ušesu. Če se zelo slabo počutimo, imamo telesno temperaturo nad 38 °C in sočno kašljamo, smo lahko zboleli za pljučnico. Na tovrstne znake je treba biti pozoren še zlasti pri starejših od 65 let oziroma vseh, ki sodijo v skupino s povečanim tveganjem za zaplete. Pregled pri zdravniku je obvezen, kadar so prisotne težave z dihanjem, bolečine v prsih ali zmedenost.

Kako se lahko zdravimo sami?

Navadni prehlad z zdravljenjem ali brez njega v povprečju traja sedem dni. Okužbo premaga telo samo, pomagamo pa mu lahko s počitkom, uživanjem dovolj tekočine. Zdravljenje je podporno oziroma simptomatsko; to pomeni, da znižujemo visoko telesno temperaturo, lajšamo bolečine, čistimo zamašen nos. Koristni so preparati ameriškega slamnika, ki nekoliko izboljšajo imunost in pospešijo ozdravitev. Praviloma velja, da ostanemo doma, dokler nismo vsaj en dan brez povišane telesne temperature – torej imamo telesno temperature nižjo od 37 °C. To priporočilo velja tako za odrasle kot tudi za otroke.

Kako ravnati v primeru, ko zbolijo majhni otroci?

Še posebej pri mlajših od enega leta je povečano tveganje za težji potek bolezni. Starši naj bodo pozorni, zlasti če opazijo, da dojenček težko diha, ni tako živahen kot običajno, je zaspan, odklanja hrano, ima bolj suhe pleničke in visoko vročino. Takrat je treba na pregled k pediatru. Priporočljivo je tudi redno spiranje nosu s fiziološko raztopino, saj dojenčki refleksno dihajo skozi nos.

S katerimi ukrepi lahko sami preprečimo, da ne bi zboleli?

Virusna obolenja se prenašajo s kužnimi drobnimi kapljicami, ki nastanejo pri kašljanju, kihanju in govorjenju; vdihnemo jih, ko smo v bližini obolelega. Zato tedaj, ko kašljamo, ne kašljajmo v dlani, ampak v rokav ali papirnati robec. Virusne okužbe se prenašajo tudi z dotikom. Zato je zelo pomembno, da skrbimo za dobro higieno rok in si jih pogosto umivamo z milom in toplo vodo; doma nam ni treba uporabljati dezinfekcijskih sredstev. Pomembno je tudi, da se izogibamo prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi, kot so npr. nakupovalna središča, ki so še zlasti dobro obiskana v prazničnem času. To še posebej odsvetujemo staršem z dojenčki, saj se lahko kaj hitro okužijo in zaradi težav z dihanjem pristanejo v bolnišnici. K osnovnim preventivnim ukrepom pa seveda sodi tudi, da vzdržujemo zdrav življenjski slog, se pravi, da dovolj spimo, se izogibamo stresu, skrbimo za uravnoteženo prehrano in se tudi pozimi dovolj gibamo na svežem zraku, negujemo socialne stike in ne pozabimo na konjičke. Najučinkovitejša zaščita proti sezonski gripi pa je cepljenje.

Komu priporočate cepljenje proti gripi? Kako je s tem v nosečnosti in pri ženskah, ki načrtujejo nosečnost? Ima lahko cepljenje nezaželene učinke?

Pravzaprav ga priporočamo vsakomur, še posebej pa tistim z večjim tveganjem za zaplete pri okužbi. Cepivo proti gripi je tako imenovano mrtvo cepivo, zato je njegova uporaba varna tudi pri nosečnicah in ženskah, ki načrtujejo nosečnost. Neželeni učinki po cepljenju so redki, večinoma v obliki lokalnih reakcij, kot so rdečina, blaga oteklina ali bolečina na mestu vboda. Priporočljivo se je cepiti vsako leto. Vsakoletno cepivo se izdela glede na predvidevanja, kateri tipi virusov bodo najverjetneje krožili. Včasih podtipa virusa ni mogoče točno predvideti, zato je mogoče, da se kljub cepljenju okužimo in zbolimo. Lahko se zgodi tudi, da zbolimo le nekaj dni po cepljenju. Vzrok za to je, da naš organizem po cepljenju razvije imunost v približno dveh tednih, ne prej. Ravno zato priporočamo cepljenje še pred pojavom “sezone” gripe, torej konec oktobra ali v začetku novembra. To lahko storimo tudi pozneje, vendar je takrat tveganje za okužbo večje.

A Pravočasno se cepimo proti gripi.

B Za sezonska virusna obolenja ni učinkovitega tradicionalnega zdravila; z domačimi pripravki blažimo njegove simptome.

C Poskrbimo za preventivne ukrepe (dobra higiena rok, izogibanje javnim zaprtim prostorom ipd.), da preprečimo okužbo.