Z vami smo že od leta 2005...

Poiščimo pravo pomoč v stiski

Stiske so lahko takšne in drugačne, obstaja jih neomejeno. Dejstvo pa je, da je vsaka stiska neprijetna, huda, morda celo razlog za konec življenja. Na veliko srečo so na voljo številni strokovnjaki, ki lahko nemočnemu človeku pomagajo, vendar smo včasih zmedeni in ne vemo, na katerega se obrniti. V nadaljevanju bomo s pomočjo strokovnjakinje z UP Inštituta Andrej Marušičasist. Nuše Zadravec Šedivy, univ. dipl. psih., skušali pojasniti razlike.

 

 

 

Avtorica: Katja Štucin

Katere so tiste organizacije, na katere se lahko obrne posameznik po pomoč?

Ko ima nekdo težave z duševnim zdravjem, še posebej kadar težavam sam ni kos, se je dobro obrniti na strokovnjaka, ki bo znal nuditi najustreznejšo pomoč. Posameznik se lahko v takem primeru obrne na osebnega zdravnika, ki ga bo po potrebi napotil do psihologa, psihiatra ali psihoterapevta. V (akutni) stiski mu lahko poleg teh pomagajo še drugi strokovnjaki: svetovalni delavci, medicinske sestre, pedagogi, pa tudi drugi, kot so učitelji, policisti ipd. V hudi duševni stiski lahko posameznik pomoč poišče tudi v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč: Center za obveščanje, za takojšnjo nujno pomoč (112); Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (116 123); TOM – telefon za otroke in mladostnike (116 111); Klic v duševni stiski (01 520 99 00); ali Ženska svetovalnica(031 233 211). Za odrasle so v zdravstvenih domovih brezplačno na voljo delavnice Podpora pri spoprijemanju z depresijo. Prav tako so na voljo brezplačna svetovanja v svetovalnicah Posvet v različnih krajih po Sloveniji. Pomoč za mlade je na voljo na spletni strani To sem jaz. Sicer enoznačnega odgovora na to, kdo je prava izbira, žal ni. Pri iskanju ustrezne pomoči je pomembno tudi to, da se posameznik in strokovnjak dobro razumeta. Dober odnos in medsebojno zaupanje sta namreč pogosto predpogoj za uspeh terapije.

Obstajajo različni strokovnjaki, med njimi psihologi ter psihiatri. Kakšne so pravzaprav razlike med njima in komu lahko kakšen od omenjenih najbolj pomaga?

Psiholog je zaključil študij psihologije in ima uraden naziv univerzitetni diplomirani psiholog ali diplomant/magister psihologije (po bolonjskem sistemu), psihiater pa je po izobrazbi doktor medicine, ki je po končanem študiju na Medicinski fakulteti opravil specializacijo iz psihiatrije.

Psihologi v zdravstvu opravljajo samostojno diagnostiko ter zdravljenje duševnih težav in motenj. Z osebo opravijo razgovor in testiranje s psihološkimi instrumenti. Psihologi pogosto izvajajo tudi psihološka svetovanja, ki so namenjena podpori ljudem v težkih življenjskih okoliščinah. Pri svetovanju z uporabo tehnik (npr. motivacijski pogovor, razbremenilni pogovor, elementi psihoterapije, čuječnosti, igranje vlog) pomagajo osebi, da se zmore boljše soočiti s težko situacijo. V nasprotju s psihiatrom psiholog ne izvaja zdravljenja z zdravili.

Psihiatri se na drugi strani večinoma ukvarjajo z diagnosticiranjem in zdravljenjem težjih duševnih motenj, pri čemer uporabljajo medikamentozno zdravljenje (predpišejo zdravila). Z osebo opravijo razgovor in jo po potrebi napotijo na dodatne preiskave. Psihiater navadno ne zdravi s svetovalnimi tehnikami, ki temeljijo na pogovoru, in ne izvaja psihološkega testiranja.

Kadar gre za stiske in duševne težave, pri katerih zdravljenje z zdravili ni potrebno ali kadar je potrebno opraviti diagnostiko, se po pomoč običajno obrnemo k psihologu ali kliničnemu psihologu, kadar pa gre za težje duševne motnje, kjer je medikamentozno zdravljenje nujno, je pomembno, da posameznik prejme ustrezno psihiatrično obravnavo. Pogosto psiholog in psihiater delata tudi z roko v roki. Namreč, kadar pri zdravljenju združimo pristope in tehnike različnih strok (zdravljenje z zdravili in psihološko svetovanje), slednjeprispeva k učinkovitosti terapije.

Vse bolj se izpostavljajo tudi psihoterapevti. Kakšna je njihova vloga in v čem se razlikujejo od psihologov ter psihiatrov?

V Sloveniji mora psihoterapevt zaključiti fakultetni program iz humanističnih ved (najpogosteje psihologija, sociologija, socialno delo in medicina) in opraviti podiplomski študij psihoterapije. Psihoterapevti delajo tako v zdravstvu kot tudi v zasebni praksi. Ukvarjajo se s pomočjo ob duševnih težavah in motnjah. Uporabljajo različne psihoterapevtske tehnike, ki se razlikujejo glede na psihoterapevtski pristop (npr. psihoanaliza, kognitivno vedenjska terapija, geštalt terapija, transakcijska analiza, integrativna psihoterapija, sistemska družinska terapija ipd.). Psihoterapevt pomaga osebi s tehnikami, ki temeljijo na pogovoru in odnosu.

Na psihoterapevta se obrnemo v primeru težjih in lažjih duševnih motenj ter prehodnih težav in stisk, še posebej kadar želimo bolj poglobljeno obravnavo in delo na sebi. Veliko strokovnjakov za duševno zdravje v Sloveniji je izobraženih za več področij (npr. psihiatri ali psihologi s psihoterapevtskim znanjem). To pomeni, da pri svojem delu uporabljajo kombinacijo različnih pristopov zdravljenja in tako posamezniku nudijo celostno in bolj poglobljeno obravnavo.

Morda je za posameznika v stiski najlažje, da se obrne po pomoč k osebnemu zdravniku. Kakšne so vaše izkušnje? Na koga se najprej obrnejo?

Še posebej kadar posameznik ne ve, kje iskati ustrezno pomoč, je najbolje, da se najprej obrne na svojega osebnega zdravnika, ki ga bo ustrezno usmeril naprej in po potrebi izdal napotnico za pregled pri specialistu. Po naših informacijah so prav osebni zdravniki tisti, kjer posamezniki najpogosteje poiščejo pomoč.

Veliko posameznikov pa išče psihoterapevtsko pomoč tudi pri zasebnikih. Pri tem je treba izpostaviti, da v Sloveniji Zakon o psihološki dejavnosti in Zakon o psihoterapevtski dejavnosti še nista v veljavi, zato lahko psihološke in psihoterapevtske storitve ponujajo tudi ljudje brez zaključenega ustreznega izobraževanja ali z neustrezno osnovno izobrazbo. Pomembno je, da je posameznik pri iskanju pomoči previden in se pozanima o pridobljeni izobrazbi ter o strokovnih izkušnjah in kompetencah ponudnika storitve.

Pri nas imamo tudižensko svetovalnico oziroma krizni center. V kakšnih primerih je najboljši naslov za pomoč?

Ženska svetovalnica in krizni center, ki deluje v okviru nje, sta namenjena vsem polnoletnim ženskam vseh poklicev in izobrazbe, ki so ali so bile žrtve nasilja. Medtem ko ženska svetovalnica ponuja različne programe pomoči in delavnice pa krizni center Ženske svetovalnice ponujavaren prostor na tajni lokaciji, kamor se lahko oseba umakne, če se kot žrtev nasilja nahaja v akutni situaciji nasilja. Ženske se lahko v krizni center umaknejo tudi skupaj s svojimi otroki.

Za konec še enkrat več izpostavimo, da obstajajo številne vrste pomoči, zato naj tisti, ki je v stiski, ne okleva, ampak naj si pusti pomagati. Lahko dodate nasvet v tem oziru?

Nobena stiska ni nepremagljiva!

 

A Dober odnos in medsebojno zaupanje je pogosto predpogoj za uspeh terapije.

BVeliko strokovnjakov za duševno zdravje v Sloveniji je izobraženih za več področij.

C Pomembno je, da je posameznik pri iskanju pomoči previden.