Z vami smo že od leta 2005...

Imunski sistem, pripravljen na jesen

Jesen prinese prijetno škripanje listja pod nogami in čudovite barve dreves, obenem pa tudi številne bolezenske težave, ki lahko dodobra načnejo naš imunski sistem. Kljub temu da se je ta med poletnimi počitnicami nekoliko odpočil, pa mu moramo tudi na jesen pomagati, da nas z obrambnim mehanizmom ubrani pred napadalci. Za njegovo krepitev lahko veliko naredimo sami, tako bomo lažje kljubovali neprijetnim boleznim, ki bodo na nas in naše najmlajše prežale na vsakem koraku.

 

 

Avtorica: Nika Arsovski

Genetika in izpostavljenost

Imunski sistem je sestavljen iz imunskih celic, ki jih v krvi imenujemo bele krvne celice ali levkociti. Ti ne krožijo zgolj po krvi, temveč po celem telesu in so sestavni del imunskih tkiv in organov, kot so bezgavke, mandlji, vranica. Imunske celice prepoznavajo in uničujejo bolezenske mikrobe, ki vdrejo v naš organizem ter nas na ta način zaščitijo pred okužbami. Vendar pa učinkovito delovanje imunskega sistema, ki ima za obstoj človeka ogromen pomen, ni samoumevno, saj mora biti naše telo za kosanje s številnimi boleznimi, ki tudi v jesenskem času prežijo na nas, pripravljeno. Velik dejavnik pri tem je dobra telesna pripravljenost, ki zajema tudi dovolj veliko rezervo srčne, pljučne in žilne zmogljivosti. To nam pride prav tudi kadar smo zdravi, saj tako lažje premagujemo telesni napor ob športnih dejavnostih, v primeru bolezni pa se zaradi dobre pripravljenost lažje spopademo s povišano telesno temperaturo. Pomembno vlogo igra tudi presnovna rezerva, potrebna pri dalj časa trajajočih boleznih, ki predstavljajo za telo dolgotrajen napor. Pri tem so ključna tudi dobro delujoča jetra z zadostno količino vitaminov in zalogo beljakovin, ki jih telo potrebuje za proizvodnjo zaščitnih protiteles. Telo v času bolezni pridobiva beljakovine iz zadostno okrepljenih mišic, saj običajno ob pojavu bolezni bolniki ostanejo brez apetita. Z boleznijo se vsekakor lažje spopadamo z dobro pripravljenim in odzivnim imunskim sistemom. Slednjega izčrpavajo ponavljajoča se vnetja in okužbe, pa tudi stres. V primeru izčrpanosti in kroničnih bolezni zalog za spopadanje z boleznijo ni, zato se imunski sistem ne more uspešno spopasti z boleznijo, zaradi česar zdravljenje traja dalj časa. Ti ljudje so tako bolj podvrženi okužbam, pazljive pa morajo biti tudi nosečnice, ki imajo zaradi zaščite ploda že naravno zavrt imunski sistem in so posledično bolj občutljive na bolezni.

Naši najmlajši so naše bogastvo, zato naj bo bogata tudi njihova prehrana

S septembrom, ko se otroci vračajo v šolske klopi in vrtce, nanje preži kopica bakterij in virusov. Imunski sistem se sicer v poletnih mesecih z gibanjem, morskim zrakom in prijetno klimo okrepi, kljub temu pa pri številnih otrocih ni dovolj trden za spopadanje z okužbami. Tako začetek novega šolskega leta pogosto pospremijo tudi številna vnetja, prehladi in gripe, virusne in bakterijske okužbe, ki ogrožajo zdravje naših najmlajših. Prav zato je pomen imunskega sistema v tem času še toliko večji, čeprav je sposobnost obrambe pred mikroorganizmi odvisna od vsakega posameznika. Med številne dejavnike, ki na to vplivajo, uvrščamo tudi genetiko. Prav zato nekateri otroci zbolijo dosti hitreje kot drugi. Na imunski sistem vpliva tudi izpostavljenost okužbam, saj so prostori, kjer se zadržuje veliko število otrok, kot nalašč za izmenjavanje virusov in bakterij. Seveda ni nič nenavadnega, da otrok nekajkrat zboli, vse dokler ne ustvari protiteles proti mikrobom, ki krožijo po vrtcu. Najpogostejša oblika je prav prehlad, ki ga spremljata zamašen nos in blag kašelj, stalnica jesenskih in zimskih dni. Na malčke pa v tem času prežijo tudi številne bakterijske in virusne bolezni, mednje uvrščamo vnetje žrela, bronhitis in gripo. V večini primerov se zdravniki odločijo za zdravljenje s počitkom ali zdravili za zniževanje telesne temperature, čaji in uživanjem živil, bogatih z vitaminom C, spet v drugih pa je potrebna uporaba antibiotikov. V prehrano se ne smemo poglabljati šele, ko otrok že leži v postelji, hrana je namreč velikega pomena za krepitev imunskega sistema. Biti mora čim bolj raznovrstna, prav posebno vlogo pa pri tem igrata tudi sadje in zelenjava, ki sta bogat vir vitamina C in E. Na otrokov jedilnik tako brez zadržkov uvrstimo pomaranče, mandarine, grenivke, jabolka in hruške, pozabiti pa ne gre niti na kivi in zelje, ki sta pravi vir vitamina C. Če otrok ni pristaš sadja in zelenjave, lahko težavo rešimo s tem, da sestavine preprosto zmešamo v slasten sok. Ta nam bo prišel prav tudi, ko otrok že leži v postelji s povišano telesno temperaturo, poleg tega pa mu postrezimo še z zadostnimi količinami tekočine. Otroku zagotovimo dovolj spanca, saj lahko okužbo najbolje premagamo prav s počitkom.

Ko enkrat zbolimo, je sicer že prepozno za krepitev imunskega sistema, zato moramo večino dela za uspešno premagovanje morebitnih okužb opraviti, že preden nas položijo v posteljo. Zdravje je zato ključnega pomena, saj se bomo ob predhodnih boleznih težko spopadali z novimi okužbami.

In kako se najbolje pripravimo na jesen?

Odpravimo se v naravo, kar bo pravi balzam za naše telo in dušo. Večina ljudi namreč večji del dneva preživi za štirimi stenami, diha slab zrak, poln bakterij, kar še povečuje možnosti za nastanek nalezljivih bolezni in okužb. Prav zato je pomembno, da si utrgamo nekaj časa in ga preživimo na svežem zraku, saj redna telesna dejavnost spodbuja sproščanje hormona sreče ter pozitivno vpliva na naše počutje in krepitev imunskega sistema. V gibanje vključimo tudi otroke, ki potrebujejo še več 'miganja' kot odrasli. Namesto igranja igric na računalniku zato malčka odpeljimo v naravo, kar bo koristilo tudi njegovemu razvoju kostno-mišičnega sistema.

Tako kot je pomembno gibanje, pa ne gre zanemariti niti dobrodelnega vpliva spanca. Nekateri potrebujejo deset ur med rjuhami, spet drugim zadošča že šesturni spanec; ne glede na to, v katero skupino spadate sami, pa je pomembno, da telesu zagotovite toliko spanca, kolikor ga potrebuje. Spanje namreč uravnava ravnovesje hormonov, pomaga zbistriti misli, izboljšuje počutje in pomaga pri obnovi celic. Otroci potrebujejo več spanca kot odrasli, količina pa je odvisna od starosti. Novorojenček potrebuje do 18 ur spanja na dan, dojenčki 12–13 ur in predšolski otroci do 10 ur.

Pazimo na prehrano! Za krepitev imunskega sistema posezimo po zadostni količini vitaminov in mineralov, ki jo najdemo v sadju in zelenjavi. Zelo dobrodošle so v jesenskem in zimskem času limone, ki vzpostavljajo kislo-bazično ravnovesje v telesu. Limono si tako stisnemo v čaj, ki pa naj ne bo preveč vroč, saj se tako vitalni vitamini uničijo. Med drugim tudi vitamin C, ki deluje kot antioksidant in nevtralizira škodljive učinke prostih radikalov, z uživanjem zadostnih količin antioksidantov pa zmanjšujemo oksidativni stres, ki slabi naš imunski sistem. Antioksidante vsebuje hrana rastlinskega izvora, med drugim tudi žitarice, semena in oreščki.

Beljakovine so izrednega pomena za naš organizem. Ne le da gradijo naše mišice, kosti in tkiva, z njihovo pomočjo deluje tudi imunski sistem. Beljakovine tvorijo protitelesa, ki ščitijo naše telo pred škodljivim vplivom bakterij in virusov. Prav posebno vlogo pa v boju proti bakterijam igra tudi cink, ki vpliva na naš imunski sistem.

Veliko glavobolov izvira iz pomanjkanja vode v telesu oz. dehidracije. Čeprav si številni službe ne predstavljajo brez zadostnih količin kave, pa je treba vedeti, da kofein dodatno dehidrira naše telo in ga oskubi mineralov ter vitaminov. Prav zato ne pozabite na steklenico vode na mizi, saj telo za svoje delovanje potrebuje zadostno količino vode, pomanjkanje namreč poškoduje celice, kar vodi v oslabitev imunskega sistema. Če brez kave resnično ne gre, zraven spijte kozarec vode in poskrbite za zadosten vnos mineralov.

Vzemite si čas zase! Zaradi preobremenjenosti in nenehne izčrpanosti je pod pritiskom tudi naš imunski sistem, ki se tako ne more braniti pred virusi in bakterijami. Prav zato je pomembno, da si vzamete čas zase, poklepetate s prijatelji, si privoščite masažo ali le sprostilno kopel. S srečo in zadovoljstvom boste tako pregnali številne okužbe.

 

Okužba za naš organizem predstavlja velik napor, ki bi ga lahko primerjali z intenzivno telesno obremenitvijo. Naše srce prične intenzivno delovati, žile se razširijo. Bolezen ima na naše telo podoben vpliv, kot ga ima vzpon na goro za človeka, ki pred tem nikoli prej ni vstal izpred televizorja.

Strokovnjaki razkrivajo, da na razvoj imunskega sistema močno vpliva dojenje. Oralno prehranjevanje dojenčka namreč stimulira sluznični imunski sistem, medtem ko imajo intravensko hranjeni novorojenci upočasnjen razvoj imunskih tkiv v sluznicah. Materina protitelesa, ki jih otrok uživa z dojenjem, ščitijo dojenčka pred okužbami, v mleku pa se poleg tega nahaja tudi velika zaloga hranil, kot so vitamini, minerali in beljakovine.

 

ABC Zdravja:

A Poletni počitek in morski zrak blagodejno vplivata na naš imunski sistem.

B Okužba je za naš imunski sistem velik napor, ki bi ga lahko primerjali z zahtevno telesno obremenitvijo, zato moramo biti dobro telesno pripravljeni.

C Sprehod v naravi, zadostna količina vode in spanca ter primerna prehrana nas bodo zaščitile tudi v jesenskih dneh.