Z vami smo že od leta 2005...

Oči: napake, ki jih delamo

Oči so pomemben organ in dragocen čut, saj preko vida od jutra do večera sprejmemo kar 90 odstotkov informacij iz okolja, zato nikakor ne gre pozabiti, da moramo zanje tudi ustrezno skrbeti. Včasih denimo preblizu strmimo v televizijski zaslon ali mobilni telefon, zaspimo s kontaktnimi lečami, si ob obisku visokogorja ali na morju pozabimo oči zaščititi s sončnimi očali …, s čimer lahko ogrožamo svoj dragoceni vid. Katere so torej osnovne napake, ki lahko škodujejo našim očem in se jim je zato dobro izogibati, smo se zato pogovarjali z doc. dr. Natašo Vidovič Valentinčič, dr. med., specialistko oftalmologije, z Očesne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

 

 

 

Avtorica: Joži Sinur

Dandanes se je praktično nemogoče izogniti delu za računalnikom ali uporabi drugih elektronskih naprav, kot so na primer mobilni telefoni, tablični računalniki ali televizijski zasloni. Na kaj pa moramo biti pri tem še prav posebej pozorni?

V zadnji desetletjih je obremenitev oči z različnimi elektronskimi napravami zelo pogosta, zato se razvija tudi nov strokovni termin, ki mu pravimo sindrom računalniškega vida. Gre za to, da oči obremenjujemo z različnimi elektronskimi napravami, kar samo po sebi ni nič narobe, če se zavedamo pasti, ki jih pogosta uporaba tovrstnih naprav prinaša. Očesna površina namreč pri uporabi elektronskih naprav trpi, ker strmimo v zaslon in manj pogosto mežikamo, ob tem včasih trpi tudi tako imenovana akomodacija, sposobnost očesa, da gleda predmete na blizu. Ko denimo strmimo v računalniški zaslon, namreč ves čas akomodiramo. Seveda se to dogaja tudi pri branju, vendar v računalniški zaslon ali v mobilne telefone, ki jih tudi otroci ves čas uporabljajo, bolj strmimo, gledanje na bližino je bolj kontinuirano. Ljudje se zato pogosto pritožujejo, da imajo rdeče oči in občutek napetosti ali da jih oči pečejo, kar se dogaja zato, ker se solzni film na očesni površini ne obnavlja dovolj, obenem pa lahko pride do krča akomodacije. Treba je vedeti, da se tudi pri zdravih očeh, ko strmimo v zaslon, frekvenca mežikanja zmanjša za približno za 60 odstotkov, zato se lahko hitro pojavijo poke v solznem filmu, oko pa je rdeče ali razdraženo. Če imamo ob tem še suho oko, če nosimo kontaktne leče ali če imamo vnete veke, potem so ti znaki še izrazitejši.

Omenili ste, da tudi otroci vse pogosteje uporabljajo mobilne telefone. Kako dolgo pa je sploh priporočljivo strmeti v zaslon?

Osnovno priporočilo, ki velja tudi za odrasle, je, da je treba pri gledanju v elektronske naprave pogosto delati odmor. Američani imajo zelo preprosto pravilo »20-20-20«, kar pomeni, da moramo po 20 minutah za 20 sekund dvigniti pogled in pogledati 20 čevljev oziroma približno šest metrov stran, s čimer sprostimo akomodacijo, malo večkrat tudi utripnemo, solzni film pa se obnovi. Pri otrocih je seveda situacija še malo bolj specifična, zlasti pri tistih, ki že nosijo očala. Vsekakor pa otrok v zaslon ne sme strmeti preblizu, opozarjati ga moramo tudi, da dela pogosto odmore, predvsem pa ga moramo opozarjati, da se vsakršna elektronska naprava uporablja z razumom, torej ne časovno predolgo.

Tudi izpostavljanje oči ultravijoličnim (UV) žarkom lahko povzroči številne poškodbe. Kako pomembno je torej nošenje sončnih očal? Verjetno tudi vsaka niso primerna?

Načeloma naše oko deloma že blokira UV-žarke, a v določenih okoljih, kot je na primer na morju ali v gorah, je obremenitev z njimi še bistveno večja. Če gremo v visokogorje, moramo biti še posebej pozorni na to, da imajo sončna očala tudi stoodstotno UVA- in UVB-zaščito, v visokogorju je pomembno, da imajo očala tudi stransko zaščito. V normalnih, običajnih razmerah pa so običajna sončna očala praviloma dovolj. Zanimiva ameriška študija je pokazala, da imajo tudi cenejša očala največkrat ustrezno UV-zaščito, vendar je lahko problem cenenih sončnih očal slaba optika, materiali. Tako je vendarle smiselno kupiti zmerno kakovostna sončna očala, pri čemer velja vedno preveriti, ali imajo dovolj zaščite ali ne. Ob tem bi še posebej opozorila, da ni smiselno, da majhni otroci sončna očala nosijo od jutra do večera, kar včasih opažamo, saj je svetloba izjemno pomembna za razvoj vida.

S sončnimi očali pa si morajo oči zaščititi tudi ljudje, ki nosijo kontaktne leče.

Načeloma kontaktne leče zavarujejo pred UV-žarki, a vseeno je smiselno, da se nosijo tudi sončna očala. S tem se zaščitijo tudi druge očesne strukture, ne le optični mediji.

Katera pa so sicer pravila, ki jih ljudje, ki nosijo kontaktne leče, ne smejo prezreti?

Pri kontaktnih lečah je izjemno pomembno, da se držimo pravil glede higiene oziroma primerne oskrbe. Leče moramo torej zvečer dati ven in si jih zjutraj ponovno vstaviti, saj razen redkih izjem niso za nošenje ponoči, saj si takrat oko odpočije, na roženici se ponovno vzpostavi solzni film, tudi oskrba s kisikom je ustreznejša. Leče je treba tudi nujno zavreči, ko jim preteče rok. Če imamo 14-dnevne, jih zavržemo po 14 dneh, če imamo enodnevne, pa zvečer itd. Pomembno je tudi, da nam leče predpiše zdravnik okulist, saj nam ob tem določi tudi vrsto kontaktnih leč, ustrezno krivino leče …, da ta ne povzroča poškodb na očesu. Veliko težav, ki jih imajo ljudje z lečami, je namreč nepotrebnih.

Kako pa je z nakupom očal za branje, ki so dandanes na primer na voljo tudi v drogerijah in lekarnah, celo na pošti?

Ljudje, ki ne nosijo očal, okrog 45. leta začnejo opažati, da imajo težave z vidom na blizu. Takrat je seveda potreben pregled pri okulistu, da določi ustrezno začetno dioptrijo in hkrati opravi tudi očesni pregled. Potem je treba k optiku, ki po navodilu izdela ustrezna očala. Kdor ima enako dioptrijo na desno in levo oko, kot rezervna očala za kratek čas lahko uporablja tudi tista, ki jih kupi na primer v drogeriji, lekarni ali na pošti, vendar tovrstna očala nikakor niso primerna za dolgotrajno uporabo.

Mnogi imajo tudi težave s tako imenovanim suhim očesom. Kako si lahko pomagajo?

V resnici je pravega suhega očesa bolj malo, s tem terminom velikokrat označujemo tudi bolezni očesne površine. Takrat je solzni film nestabilen, lahko hitro poči, oko je pekoče, rdeče. Ljudje, ki nosijo kontaktne leče, imajo praviloma več težav z očesno površino in tovrstni simptomi so zelo podobni suhemu očesu. Suho oko ali nestabilne očesne površine pa se zdravijo glede na vzrok. Če je suho oko zelo blago izraženo, potem se zdravi z umetnimi solzami, pri čemer je dobro, da so te brez konzervansov. Če gre za zmerno obliko suhega očesa, potem potrebujemo tudi nekaj zdravila, kapljice, ki delujejo protivnetno. Če je vzrok suhega očesa vnetje vek, potem pred umetnimi solzami ali pa skupaj z njimi potrebujemo tudi lokalno antibiotično zdravljenje. Suhih oči torej ne zdravimo le z umetnimi solzami, ki le blažijo težave, temveč je potrebno zdravljenje glede na vzrok, tudi s protivnetnimi zdravili in z antibiotiki. Če opazimo težave, je zato treba najprej k okulistu.

Ko govorimo o zdravju oči, pa ne gre spregledati dolgoletne neuravnotežene prehrane in pomanjkanja vitaminov.

Če jemo zdravo, to gotovo vpliva tudi na zdravje oči. Veliko mineralnih snovi, mikroelementov in vodotopnih vitaminov so snovi, ki jih mora vsebovati ustrezna prehrana, ko govorimo o zdravju oči. A treba je vedeti, da samo s prehrano ne moremo vplivati na zdravje oči, lahko le izboljšamo možnosti ugodnega izhoda ali zmanjšamo tveganje za napredovanje katere od očesnih bolezni.

Ne nazadnje pa na vid slabo deluje tudi kajenje. Drži?

Kajenje slabo vpliva na različne stvari, tako tudi na oči, predvsem posredno preko okvar, ki jih lahko povzroča na žilah. Lahko pride do različnih žilnih obolenj, neposredno npr. na mrežničnih žilah ali posredno preko sistemskih žilnih težav. Poleg tega je kajenje povezano tudi s ščitnično orbitopatijo.

 

A Med uporabo elektronskih naprav moramo delati odmore.

B Kontaktne leče nikakor niso za spanje.

C Pred nakupom očal je nujen pregled pri okulistu.