Z vami smo že od leta 2005...

Naše telo je bilo ustvarjeno za gibanje

Večji del dneva preživimo v sedečem položaju, najsi bo v avtomobilu, medtem ko se peljemo v službo, ali pa za računalniškim zaslonom. V povprečju naj bi sede preživeli kar slabih deset ur, zaradi česar nas pred težavami, ki jih povzroča sedeči položaj, ne reši niti dnevna kratka vadba. Naša telesa vse prepogosto stagnirajo, čeprav je naše telo oblikovano za gibalne izzive, in medtem ko je določena količina sedenja na dan povsem naravna, so dolgotrajni sedeči položaji, ki nam jih narekuje vsakdanjik, vse prej kot to. Še huje, prekomerno sedenje ima resne posledice na naše telo, vpliva pa lahko tudi na našo življenjsko dobo.

 

 

 

 

Avtorica: Nika Arsovski

 

Vse skupaj se je začelo z avtobusi

 

Pisala so se petdeseta leta preteklega stoletja, ko so strokovnjake pretresli podatki, da so vozniki avtobusov kar dvakrat bolj izpostavljeni srčnim napadom kot njihovi kolegi, ki so se sprehajali po avtobusu in zbirali avtobusne vozovnice. Ker se je življenjski slog vse od sredine stoletja dodobra spremenil, naše službe pa so postale vedno bolj statične, povezane s sedenjem, je sledila eksplozija različnih raziskav, ki so odkrivale slabe plati sedenja. Prekomerno sedenje naj bi med drugim tako upočasnilo tudi prebavo, zaradi česar se zmanjša naša zmožnost uravnavanja sladkorja in pritiska v krvi, zaradi prebavljanja maščobe pa naj bi bile šibkejše tudi naše mišice in kosti. Telo se med sedenjem ustavi, mišične dejavnosti skorajda ni, kljub temu pa znanstveniki ne znajo dodobra pojasniti povezave med zdravstvenimi težavami in sedenjem. V sodobnem času, ko veliko večino časa preživimo v sedečem položaju, naj si bo to med prehranjevanjem, v službi za računalniškim zaslonom ali pa na sedežu avtomobila. Naša življenja so tesno povezana s sedenjem, in čeprav gibanje postaja vedno bolj pomemben dejavnik v našem vsakdanu, se težavam, ki jih povzroča prekomerno sedenje, vendarle ne moremo povsem izogniti.

 

Sladkorna bolezen, upočasnjena prebava, srčni infarkt ...

 

Sedenje ovira naše molekulske kaskade, že po pičlih 90 sekundah hoje ali stoječega položaja pa privede do aktivacije mišičnega in celičnega sistema. Vse to zgolj zaradi prenašanja lastne teže telesa. Naše telo je bilo torej ustvarjeno za gibanje, zaradi česar lahko prekomerno stagniranje povzroči številne zdravstvene zaplete in težave. Prekomerno sedenje upočasni pretok krvi in izgorevanje maščobe, zaradi česar se je vse več lahko nabere v našem ožilju. Raziskava v ameriškem Journal of the American College of Cardiology je pokazala, da ženske, ki sedijo deset ur ali več dnevno, razvijejo večje možnosti za nastanek srčnega infarkta kot tiste, ki preživijo na stolu pol manj časa. Sposobnost našega telesa, da se odziva na inzulin, je lahko v težavah že zaradi enega samega sedečega dne, ki povzroči prekomerno izločanje inzulina in lahko vodi v pojav sladkorne bolezni. Prekomerno sedenje, več kot osem ur dnevno, znanstveniki povezujejo z 90-odstotno možnostjo za nastanek diabetesa tipa 2. Sedenje pa lahko vpliva tudi na nastanek raka debelega črevesja ali dojk, čeprav samega pojava strokovnjaki za zdaj še ne znajo pojasniti, najverjetneje pa je povezano tudi s pojavom prekomerne teže in biokemijskimi spremembami v telesu. Sedeči položaj na daljše obdobje lahko upočasni našo prebavo in posledično povzroča krče, napetost in zaprtje.

 

Težava za kolke, držo in hrbtenico

 

Prekomerno sedenje vpliva tudi na druge predele našega telesa, tudi na možgane, ki lahko začno zaradi manjšega pretoka krvi in dotoka kisika obratovati počasneje. Pojavijo se lahko tudi težave v drži, tudi napetosti v ramah in vratu zaradi neprestane zakrknjene drže ob delu na računalniku. Sedenje vpliva tudi na hrbet, saj stoječi položaj prenaša večjo obremenitev na hrbtenico kot stoječi. Po raziskavah sodeč naj bi kar 40 odstotkov ljudi s težavami v hrbtu preveč časa preživelo za računalnikom. Težave se lahko pojavijo tudi v mišičevju, stoječi položaj namreč zahteva delovanje trebušnih mišic, ki pa so popolnoma neuporabne v sedečem položaju. Trpijo tudi kolki, ki postanejo okorni in omejeni, v gibalnem smislu. Pri sedenju jih namreč le redko raztegnemo, še posebej pa se težava lahko opazi pri starejših. Sedenje povzroča tudi težave s piščalmi, ki zaradi nerabe postanejo šibkejše in lahko ovirajo našo stabilnost pri hoji. Slaba prekrvavitev, ki jo omogoča sedeči položaj, lahko vodi tudi do krčnih žil in zatekanja gležnjev ter venske tromboze. Trpijo tudi kosti, ki jih z gibanjem krepimo, s sedenjem pa izgubijo svojo vlogo, postanejo manj močne in s tem slabše odporne proti osteoporozi.

 

Kaj lahko naredimo sami?

 

Že s povsem preprostimi gibi lahko vsaj nekoliko omilimo dejavnike, ki vodijo v težave. Med dolgotrajnim sedenjem skušajte vsake toliko časa vstati s stola in se pretegniti, že tako majhna gesta lahko zmanjša možnosti za nastanek srčnih bolezni in diabetesa. Poskušate lahko tudi s tem, da med vožnjo z avtobusom sedež prepustite starejšim ali pa se na poti v stanovanje, pisarno sprehodite po stopnišču. Nastavite si lahko opomnik, ki vas bo vsake pol ure obvestil, da vstanete s stola ali pa nekaj časa na delovnem mestu preživite kar stoje. Med telefonskimi pogovori se ne namestite na kavču, temveč stojte ali pa se sprehajajte gor in dol po prostoru, med odmorom za kavo pa si privoščite tudi vsaj nekaj korakov. Že s tem, da se namesto pošiljanja elektronskih sporočil do sodelavca preprosto sprehodite, boste naredili veliko uslugo svojemu telesu. V sedeči položaj se lahko hitro ujamemo med gledanjem televizije ali brskanjem po telefonu, zato te dejavnosti rajši zamenjajmo za kakšne bolj zdrave in izpopolnjujoče hobije. Starejši ljudje lahko v sedečem položaju preživijo tudi deset ur na dan, zaradi tega so še toliko bolj izpostavljeni dodatnim zdravstvenim težavam. Številne sicer v ta položaj prisili bolezen, spet drugi pa sledijo t. i. miselnosti, da se v je v starosti treba upočasniti in počivati. Seveda to deloma drži, vendar to ne pomeni, da smemo zaradi tega ogroziti naše nadaljnje zdravje. Ljudje v tretjem življenjskem obdobju naj se tako izogibajo dolgotrajnim televizijskim matinejam, izberejo pa naj dejavnosti, ki jih silijo k lažjemu gibanju. Kot zanimivost naj omenim, da je slavni Ernest Hemingway svoje romane pisal kar v stoje, kar je dokaz, da prav nobena dejavnost ni omejena zgolj na sedenje. Preživite več časa na vrtu ali pa na kratek sprehod odpeljite sosedovega psa. Priporočljivi so krajši sprehodi, ali pa dejavno ukvarjanje z vnučki, ki vas bodo vsekakor dvignili iz sedečega položaja.

 

Poskrbimo tudi za najmlajše

 

Težavam s sedenjem so izpostavljeni tudi najmlajši, saj se je trend preživljanja časa na svežem zraku in v igri s prijatelji na ulici sprevrgel v računalniške igrice in sodobne tehnološke napravice. Zaradi slednjih otroci veliko časa preživijo v sedečem položaju, kot pa kažejo raziskave, lahko prav to v kasnejših obdobjih vpliva na prekomerno telesno težo in slabši kognitivni razvoj. Navade v mladih letih še kako vplivajo na malčke tudi v kasnejših starostnih obdobjih, zato je pomembno, da jih starši usmerijo h kar se da zdravemu in dejavnemu načinu življenja. Za malčke je tako pomembno, da čim manj časa preživijo v vozičkih, sedežih ali pa pred televizorjem, medtem ko moramo biti pozorni tudi pri otrocih, ki velik del dneva preživijo v šolskih klopeh. Sami smo jim lahko odličen zgled že s tem, da ne pretiravamo z gledanjem televizije, temveč se rajši odpravimo v naravo. Strokovnjaki svetujejo, da malčkom omejimo čas pred zaslonom in najdemo načine, na katere si tako želeno risanko lahko prislužijo, najsi bo to sprehod ali pomoč na vrtu. Spodbujajte jih pri hišnih opravilih, kot so priprava mize ali pospravljanje smeti, ter jih vpišite v njim ljube dejavnosti, ki jih bodo zaposlile.

 

S prekomernim sedenjem si krajšamo življenje. Nekatere študije so namreč pokazale, da če sedimo manj kot tri ure na dan, podaljšamo življenjsko dobo za dve leti. Spet druge študije zagotavljajo, da nam ura pred televizijskim zaslonom po 25. letu zmanjša pričakovano življenjsko dobo za 22 minut, medtem ko nam jo cigareta zmanjša za dobrih deset minut.

 

ABC

 

A Naš vsakdanjik je neizbežno povezan s prekomernim sedečim položajem, ki pa slabo vpliva na naše zdravje.

 

B Prekomerno sedenje, več kot osem ur dnevno, znanstveniki povezujejo z 90-odstotno možnostjo za nastanek sladkorne bolezni.

 

C Sedeči položaj na daljše obdobje lahko upočasni našo prebavo in posledično povzroča krče, napetost in zaprtje.