Z vami smo že od leta 2005...

Zamere – vpliv na zdravje

Vsi smo že kdaj v življenju zaradi takšnega ali drugačnega vzroka nekomu zamerili. Se pa prav tako vsi različno spopadamo s temi zamerami. Nekateri jih karseda hitro pozabijo, spet drugi jih gojijo, se ne znajo rešiti tega, odpustiti in pozitivno gledati na življenje. Se sploh zavedajo, da so pravzaprav oni v slabšem položaju? Lahko negativna čustva vplivajo celo na telesno počutje? Je možno, da zaradi zamer zbolimo? Na vprašanja nam je pomagala odgovoriti Anica Gorjanc Vitez, dr. med., specialistka psihiatrije, skupinska analitičarka.

 

 

 

Avtorica: Katja Štucin

Kakšna čustva prevevajo človeka ob zameri?

V zakulisju zamere se lahko prepleta cela paleta različnih čustev, od potlačene jeze, ki se lahko stopnjuje, do besa, sramu, gnusa, žalosti in ne nazadnje razočaranja nad drugimi in nad samim seboj. Negativna čustva pri zameri poniknejo pod površje kot reka ponikalnica in od znotraj razjedajo posameznika.

Lahko orisana negativna čustva vplivajo celo na telesno počutje? Je možno, da zbolimo, če nočemo, ne moremo ali ne znamo spustiti zamere?

Čustva se zrcalijo tudi v našem telesnem počutju. Kadar smo jezni, se aktivira naš avtonomni živčni sistem, mišice postanejo bolj napete, poviša se krvni tlak, srce začne močneje in hitreje biti. Pri zameri čustva dolgo tiho tlijo kot žerjavica na ognjišču, ki ga nismo pogasili. Ob razmišljanju o krivicah ali ob soočenju z osebo, ki nas je prizadela s svojimi besedami ali dejanji, ta čustva vedno znova silovito vzplamtijo. Zamera je vir kroničnega stresa, njeno breme posamezniku jemlje življenjski elan. Stanje je podobno, kot če bi vozili avtomobil z zategnjeno ročno zavoro. Zamera posameznika zavira v vsakodnevnih dejavnostih. Za opravljanje rednih obveznosti porabi človek več energije, kot bi jo sicer. Dolgoročno zamera načne tako duševno kot tudi telesno zdravje. Kroničen stres lahko oslabi imunski sistem, ki predstavlja obrambo pred raznimi patogeni. Posledično postane človek dovzetnejši za razna obolenja in prej podleže virusnim in bakterijskim okužbam.

V kakšnih oblikah se zamera največkrat manifestira v telesu?

Breme zamere se odraža predvsem v pestri bolečinski simptomatiki, kot so npr. bolečine v skeletu, mišicah, tenzijski glavoboli, migrene … Ljudi, ki v moji ambulanti potožijo nad bolečinami v križu, vprašam, kaj nosijo na svojem hrbtu, katera bremena so si naložili. Med pogovorom o stiskah in težavah, ki pestijo posameznika, pogosto naletimo na zamero, ki se lahko odraža z gastrointestinalnimi težavami, kot so bolečine v želodcu, refluks, bruhanje, pospešena prebava … Ljudje svoje občutke verbalizirajo na različne načine: »mi gre na živce, ga ne prebavim, mi gre na jetra, mi je obtičal v želodcu, je trn v peti, mi dvigne pritisk …« Neredko za arterijsko hipertenzijo odkrijemo potlačene občutke jeze ob dolgotrajni zameri. Tudi težave na spolnem področju so lahko posledica nepredelanih in potlačenih emocij.

Vemo torej, da je prav odpustiti in pozabiti na zamero. Kako to najbolje narediti?

Vsi ljudje smo kdaj prizadeti in komu kaj zamerimo. Zamera je nezaveden čustveni odziv. Ljudje pogosto živijo z zamero, ne da bi se zavedali posledic, ki jih ta prinaša njihovemu zdravju. Zamera dokazano negativno vpliva tako na duševno kot na telesno zdravje. Kljub temu nekateri zamero težko spustijo. Z držanjem zamere se pri človeku utrjuje vloga žrtve. Ta posamezniku lahko prinaša tudi navidezne koristi. Oseba lahko ob tarnanju o prizadejanih krivicah dobi veliko pozornosti s strani pomembnih bližnjih, ti se ji posvetijo, si vzamejo čas zanjo, jo poslušajo, ji svetujejo. Pomemben korak pri opuščanju zamere je zavedanje lastne vloge in odgovornosti za njen nastanek. Ujetost v lastno predstavo, kako bi nekaj moralo biti, rodi zamero. Odpuščanje pomeni, da odklenemo lisice, s katerimi smo se priklenili na osebo, ki nas je prizadela, in gremo naprej svojo pot. Pomaga, če se postavimo v čevlje tistega, ki je zamero zanetil. Skušamo razumeti njegov pogled in njegovo zgodbo. Ljudje imamo vsak svojo življenjsko pot. Med odraščanjem smo si ustvarili svoja temeljna prepričanja o sebi, o svetu, o ljudeh, o prihodnosti ... Imamo tudi vsak svoja življenjska pravila in se vedemo skladno z njimi. Naša zgodba je lahko zelo drugačna od življenjske zgodbe drugega in posledično imamo lahko precej različna temeljna prepričanja in življenjska pravila. Pomembno je razumevanje, da je to zgolj mnenje nekoga, ki ima drugačne življenjske izkušnje in gleda na isto zadevo s svojega gledišča. Mnenje drugega nas v ničemer ne ogroža. Lahko je celo priložnost, da spoznamo nov pogled in se kaj novega naučimo o sebi in o svetu. Pomemben korak v odpuščanju je tudi sprejetje lastne zmotljivosti in nepopolnosti.

Velikokrat zmoremo sami, v kakšnih primerih pa je vendarle dobro poiskati strokovno pomoč?

Oseba je lahko preokupirana z razmišljanji o prizadejani krivici in misli ne zmore preusmeriti drugam, kar se odraža v zmanjšani funkcionalnosti osebe, tako v službi kot v domačem okolju. Zamera lahko globoko zareže v dušo posameznika in ohromi odnose z bližnjimi, včasih pride do popolne prekinitve komunikacije. Oseba lahko prične gojiti celo fantazije o maščevanju. V takem primeru je pomoč strokovnjaka s področja duševnega zdravja nujna. Pogovor s psihologom, psihoterapevtom ali s psihiatrom omogoči predelavo zamere. Strokovnjak ni le v vlogi tolažnika, temveč pomaga razumeti, kaj človek z zamero povzroča sebi in drugim. V vlogi tolažnika se pogosto znajdejo prijatelji in svojci, ki se ob vztrajanju zamere lahko počutijo nemočni in bližnjemu ne znajo več pomagati. Takrat je dobro poiskati strokovno pomoč, sicer ob osebi, ki goji zamero, dekompenzirajo tudi bližnji in se začnejo od nje odmikati.

Za konec velja izpostaviti nekaj preprostih prijemov, da do zamer sploh ne pride. Kako lahko karseda pozitivno gledamo na določene situacije? Kako lahko sami vplivamo na to, da sprejemamo ljudi in njihove napake?

Ob zameri so v ospredju predvsem čustva jeze. To pa se lahko naučimo sprostiti na socialno sprejemljiv način. Nekaterim pomaga pogovor o občutkih, drugim telesna dejavnost, kot je tek, ples … Včasih ljudje ne najdejo sogovornika, ki bi mu zaupali svoje misli in občutke. Ovira jih sram, bojijo se, kaj si bodo drugi mislili o njih. Pomaga, če svoje občutke izlijejo na list papirja in napišejo, kaj jih jezi, kaj jim gre na živce. List nato strgajo in vržejo v koš. Ni potrebe, da bi imeli svoj osebni arhiv jeze.

Negativne misli generirajo in vzdržujejo slabo počutje. V življenju smo izpostavljeni različnim stresnim situacijam in dogodkom. Pomembno je, kako interpretiramo te dogodke. Pri zameri je interpretacija običajno negativno obarvana in oseba dogodek vidi v temni luči.
Pozitivnega mišljenja se lahko naučimo. Če se ujamemo v zanko negativnih interpretacij, se vprašajmo, ali je možen še kakšen drug pogled na zadevo. Pri iskanju bolj pozitivne misli nam je v pomoč vprašanje, kaj bi svetovali oz. rekli prijatelju, ki bi razmišljal na tak način. Običajno znamo drugim bolje svetovati kot pa sebi. Pomislimo lahko tudi, kaj bi nam rekel nekdo, ki nas ima rad. Pri učenju pozitivnega mišljenja sta pomembna vztrajnost in trening.
Na dogodke v življenju lahko pogledamo kot na različne lekcije. Iz vsake lekcije se tudi nekaj naučimo. Znanje in izkušnje iz preteklosti nam pomagajo, da se lažje spoprimemo s problemi današnjega dne.

Če nas prizadene mnenje drugih, je pomembno zavedanje, da izraženo mnenje ni absolutna resnica, je le misel, ki jo je nekdo izrekel na osnovi svojih izkušenj in znanj. Sami odločamo, kaj od izrečenega bomo sprejeli in kaj zavrgli. Na probleme lahko pogledamo kot na izziv ali jih vidimo celo kot priložnost za osebnostno rast. Osredotočimo se predvsem na iskanje rešitev. V praksi preizkušamo različne rešitve. Pomembno je, da sebe in drugih ne jemljemo preveč resno, da smo dopuščajoči in si dovolimo delati napake. Motiti se je človeško, odpuščati pa božansko.

 

A Nahrbtnik zamere si na ramena nadenemo sami. Od nas je odvisno, kdaj, kje in kako ga bomo odložili.

B Negativne misli generirajo in vzdržujejo slabo počutje.

C Motiti se je človeško, odpuščati pa božansko.