Z vami smo že od leta 2005...

Zaščitimo se danes za varnejši jutri

Čeprav je vpliv sončnih žarkov na kožo že dolga leta v poletnih mesecih nadvse priljubljena tema in so ljudje z vsakim dnem bolj ozaveščeni o škodljivem vplivu sevanja, pa kljub temu na plaži ob najhujši vročini še vedno lahko opazimo posameznike, ki v želji po zagoreli koži ne mislijo na primerno zaščito in kasnejše posledice. Izpostavljanje svetlobnim žarkom ima namreč številne škodljive učinke, vse od sprememb v strukturi in funkciji kože, zaradi česar vnovično opozorilo vendarle ne bo odveč.

 

 

 

Avtorica: Nika Arsovski

Porjavitev v paketu s prezgodnjim staranjem kože

Sonce na naš planet pošilja žarke različnih valovnih dolžin. Sestavni del sončnega sevanja je tudi ultravijolično sevanje, ki ga sestavljajo UVA- (320‒400 mm), UBV- (280‒320 mm) in UVC- (190‒280 mm) žarki. Vendar pa medtem ko tretje in druge skoraj v celoti že v stratosferi zaustavi ozonska plast, UVA-žarkom uspe doseči površino zemlje. Slednji imajo sicer znatno nižjo energijo, vendar pa predstavljajo večji del UV-spektra, zaradi česar prodrejo dosti globlje v kožo, njihovega učinka pa ne opazimo v hipu, temveč se lahko posledice pojavijo šele čez nekaj časa. UVA-žarki posredno poškodujejo DNA, membranske lipide in proteine ter povzročijo številne druge spremembe v naši telesni strukturi. Zaradi prodiranja globoko v usnjico povzročajo tudi prezgodnje staranje kože in nepravilno pigmentacijo, hkrati pa poskrbijo za tako želeni porjaveli ten kože. Tako delež UVB- žarkov, ki jim uspe prodreti na zemljo, kot tudi UVA-žarki delujejo kancerogeno, ne glede na to, ali prihajajo iz naravnega ali umetnega vira. Raziskave v zadnjih letih so namreč dokazale, da UV-žarki povzročijo nastanek kožnega melanoma, bazalnoceličnega in ploščatoceličnega raka kože, saj delujejo mutageno in zavirajo delovanje imunskih mehanizmov kože. Tudi sama koža se sicer z lastnimi mehanizmi zaščiti pred vdorom žarkov, s pigmentacijo in odebelitvijo poroženele plasti ter mehanizmi za popravljanje DNA. Zdrave zagorelosti ni, je le znak poškodbe kože, saj se koža s tvorbo barvnega pigmenta brani pred škodljivimi učinki UV-sevanja. Kljub temu pa to ni dovolj, zato moramo za ustrezno zaščito poskrbeti tudi sami, saj lahko le na ta način zaustavimo škodljive posledice izpostavljanja sončnim žarkom.

UVA- in UVB-zaščita z nami vedno in povsod

Senčniki, gosto tkana oblačila in sončne kreme tako postajajo naši zvesti spremljevalci v poletnih dneh. Leta 2012 so z raziskavo dokazali, da zaščitne kreme ob pravilni uporabi nudijo ustrezno zaščito pred kožnim melanomom, to najnevarnejšo obliko kožnega raka, in znižajo tudi tveganje za njegov nastanek. Sončne kreme dandanes niso več namenjene zgolj zaščiti kože, temveč tudi oblačil, obenem pa kožo tudi rahlo porjavijo. Kljub temu ob nakupu ne smemo pozabiti na najpomembnejšo lastnost, SPF (sun protection factor), ki nam razkrije nivo zaščite kože pred UVB-sevanjem. Na ta način pa se zaščitimo le pred 'opečenostjo', ne pa tudi pred fotostaranjem, zaviranjem normalnega delovanja imunskega sistema in tumorigenezo. Prav zato so strokovnjaki veliko pozornost v zadnjih letih posvetili razvoju izdelkov z zaščito pred UVA-žarki. V poletnih mesecih pa priporočajo uporabo zaščitnih krem s SPF 30 ali več, ki obenem nudijo tako UVA- kot UVB-zaščito. Te namreč preprečijo nastanek opeklin, ob pravilni uporabi pa tudi aktiničnih keratoz in bazalnoceličnega oziroma ploščatoceličnega raka. Če ste se morda znašli pred polno polico izdelkov za zaščito pred soncem, bodite pozorni še na nekaj dejavnikov. Izberite raje kremo, ki jo na telo nanesete z rokami brez špricanja, saj pri slednjem na kožo nanesemo dosti manjšo količino zaščite.

V senci pred žarki nismo popolnoma varni

Za učinkovito delovanje pred UV-žarki namreč potrebujemo 2 mg/cm2 kreme, običajno pa jo na žalost nanesemo dosti manj, le nekje med 0,5 in 1,0 mg/cm2. Prav tako številni niso dovolj podučeni o samem nanašanju kreme in se pogosto zaščitijo šele takrat, ko je za to že prepozno. Kremo je namreč treba nanesti 15‒30 minut pred izpostavljenostjo soncu, nanos pa je treba ponoviti vsaki dve uri, medtem ko ob potenju in kopanju lahko tudi večkrat. Kljub zaščitnim kremam smo pred UV-žarki še vedno stoodstotno zaščiteni šele v zaprtem prostoru. Tudi v senci nismo popolnoma varni pred žarki, saj velika večina materialov vsaj delno prepušča UV-žarke, poleg tega pa nekaj težav povzroča tudi odboj od tal. Predstavljajte si, da ste se ravno namestili pod senčnikom na peščeni plaži. Senčnik lahko za primer prepušča več kot polovico žarkov, približno 15 odstotkov pa se jih odbije od peščenih tal. Zato se je tudi v senci treba ustrezno zaščititi, če je le mogoče, z oblačili in pokrivali. Oblačila naj bodo sestavljena iz gosto tkanega bombaža, ki nudi zaščito, enakovredno 15 SPF, lahko pa izberete tudi takšna, ki so v boju z žarki še učinkovitejša. »Že dokazano je, da nas najbolj zaščitijo modra oblačila, ki so gosto tkana, zato da ne prepuščajo UV-sevanja. Pomembno je, da izberemo oblačila, ki se ne raztegnejo, ko so mokra. Zaščitna oblačila za zaščito pred soncem morajo biti pravilno izbrana, če je le mogoče za vsak dan izberimo oblačila z daljšimi hlačnicami in rokavi. Označena so z UPF*,« pojasnjuje prim. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., svetnica, predstojnica Dermatovenerološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Strokovnjaki osebam, ki so v preteklosti že prebolele kožnega raka, svetujejo zaščito kože s pomočjo oblačil in pokrivala, sončne kreme pa naj uporabljajo le za predele, ki jih z oblačili ne moremo zakriti.

Skrb za najmlajše v poletnih mesecih

Z zaščito kože pa je treba začeti že dovolj zgodaj, saj na pojav kožnega melanoma najpogosteje vpliva prav število opeklin v otroštvu in med odraščanjem. Že sama izpostavljenost UV-žarkom je namreč dejavnik za nastanek kožnega raka, zaradi česar je treba zaščito pred soncem jemati s skrajno resnostjo. “Otroci, mlajši od enega leta ali pa vsaj od pol leta, naj sploh ne bi bili izrazito izpostavljeni neposrednemu UV-sevanju. Obstajajo sicer zaščitne kreme tudi za otroke od 6. mesecev naprej, bolj uveljavljena pa je zaščita z zaščitnimi kremami od prvega leta otrokove starosti. Kreme vsebujejo fizikalne zaščitne faktorje, ki ne odreagirajo v koži, pač pa na koži napravijo zaščitni plašč, ki otroka varuje pred UV-sevanjem. Kreme običajno puščajo belo ali modrikasto sled na koži, da starši z lahkoto opazijo, kdaj njihov otrok ni več zadosti zaščiten s kremo. Zaščitni faktor, ki ga svetujemo, je nad 30. Sicer so primernejša oblačila, ki ščitijo pred UV-sevanjem in so označena z UPF+. Ali pa naše malčke oblečemo v zračna oblačila z rokavčki do komolcev in hlačkami s hlačnicami do kolen. Ne pozabimo na klobučke, morda tudi še na zaščitna očala,” opozarja zdravnica. Prav tako je treba primerno zaščititi tudi otroke v vozičku, ne pozabimo na klobuke s ščitnikom, ki bodo zaščitile otrokovo zatilje. Otroci naj se izogibajo sončnim žarkom med 10. in 16. uro, ko je UV-sevanje najmočnejše: “Bolje je, da so v najbolj vročih urah dneva, ko je senca telesa krajša od naše velikosti, otroci v senci oz. počivajo. Pijejo naj veliko tekočine, najbolje vode, čaja.« Če pri otroku opazimo sončne opekline, jih negujmo s primerno kremo, ki bo pospešila celjenje. Zaradi poškodbe bodo morda malčki nekoliko nemirni, zato bodimo prizanesljivi in se tudi v tem času, če je le mogoče, izogibajmo soncu.

 

»V našo torbo za na plažo sodijo: krema za zaščito pred soncem s faktorjem 30 ali več. Pomembno je, da ne uporabljamo lanske, ki nas ne zaščiti dovolj. Potrebujemo tudi zaščito za ustnice z UV-zaščitnim faktorjem. Ko pa se vrnemo s plaže in s telesa speremo sol, nam bo prav prišla krema, ki bo "nahranila" ali bolje navlažila našo kožo, lahko je tudi losjon. Ne pozabimo na slamnik in sončna očala,« še opozarja prim. Tanja Planinšek Ručigaj.

 

Že dokazano je, da nas najbolj zaščitijo modra oblačila, ki so gosto tkana, zato da ne prepuščajo UV-sevanja. Pomembno je, da izberemo oblačila, ki se ne raztegnejo, ko so mokra.

 

ABC Zdravja

A Uporabljajte kreme, ki vas zaščitijo tako pred UVA- kot tudi UVB-žarki.

B Otroci, mlajši od enega leta ali pa vsaj od pol leta, naj sploh ne bi bili izrazito izpostavljeni neposrednemu UV-sevanju.

C V senci nismo popolnoma varni pred žarki, saj velika večina materialov vsaj delno prepušča UV-sevanje.